Na posvetu smo predstavili poročilo “Analiza področja globalnega učenja v Sloveniji s priporočili za nadaljnjo krepitev področja“, ki ga je v okviru projekta Bridge 47 pripravila raziskovalka Jana Arbeiter s Centra za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede. Predstavitvi je sledila moderirana razprava, ki je udeležencem omogočila predstavitev pogledov na podana priporočila in možen nadaljnji razvoj globalnega učenja in VITR.

Svoje poglede so podali predstavniki javnega in nevladnega sektorja, Aleš Ojsteršek (vodja sektorja za razvoj izobraževanja na MIZŠ), Uroš Vajgl (vodja sektorja za MRS in MHP na MZZ), Tina Trdin (društvo Humanitas) in Max Zimani (zavod Global). Sledila je izjemno plodna razprava, z dobrimi prispevki, v okviru katere so udeleženci izkazali podporo poudarkom in priporočilom raziskovalke ter jih nekoliko nadgradili. Povzamemo jih lahko v sledečih točkah:

1. potrebna je posodobitev in (re)konceptualizacija globalnega učenja in VITR;

2. zagotoviti je potrebno politično voljo in;

3. ustanoviti medresorsko/koordinacijsko skupino, ki bi v svoje vrste vključila vse ključne akterje. Vsi vključeni morajo biti konsistenti in vztrajni, povečati morajo tudi vedenje o ljudeh in okolju;

4. skupina mora razviti akcijski načrt oziroma strategijo, ki bo služila kot orodje za poenoteno in jasno določeno delovanje na področju globalnega učenja;

5. nujna je vključitev področji globalnega učenja v prihajajočo belo knjigo. Vsi prisotni so se zavezali, da bodo sledili nastajanju bele knjige in informirali skupino, odgovorno za njeno nastajanje;

6. zagotoviti je treba proces rednega izobraževanja pedagoških in strokovnih delavcev, študentov in dijakov. Pri tem je potrebno zagotoviti motiviranje pogosto preobremenjenih pedagogov. Vključeni morajo zato poznati procese v šolstvu in razumeti, kako lahko v sistem izobraževanja z novimi vsebinami posežejo. Odgovor ni arbitrarno nalaganje novih vsebin, temveč vsebinsko povezovanje z obstoječimi vsebinami in njihovim nadgrajevanjem;

7. organiziran bo nacionalni forum, ki ga načrtuje Ministrstvo za zunanje zadeve.

Pred in po posvetu so se udeleženci podružili ob pravični kavi in prigrizkih, ki so jih pripravili v Skuhni.

The post Poročilo s posveta “Predstavitev analize in priporočil na področju globalnega učenja in VITR” first appeared on Globalno učenje.

Podnebne spremembe, revščina, neenakosti, izčrpavanje naravnih virov in kakovost življenja vsak posebej in vsi skupaj kot celota pred nas postavljajo jasno zahtevo po okrepljenem izobraževanju angažiranih in aktivnih državljanov. Spreminjanje pogojev skupnega življenja pred nas postavlja nujnost vključujočega in transparentnega upravljanja, kar pa je lahko uspešno le, če smo kot prebivalci s pomočjo vseživljenjskega, globalnega učenja in izkustveno transformativnega izobraževanja za trajnostni razvoj usposobljeni za prepoznavanje vzrokov in posledic dogajanja okoli nas. Globalne izzive moramo znati povezati z lokalnimi razmerami. Globalno učenje ter vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj (VITR) sta medsebojno prepletajoča se in dopolnjujoča se procesa v okviru vseživljenskega izobraževanja, ki pomembno prispevata k zasledovanju ciljev Agende 2030, še posebej cilja trajnostnega razvoja 4.7.

Na začetku posveta bo raziskovalka Jana Arbeiter iz Centra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani predstavila »Analizo področja globalnega učenja v Sloveniji s priporočili za nadaljnjo krepitev področja«. Po predstavitvi bo sledila moderirana razprava, ki bo udeležencem omogočila predstavitev pogledov na podana priporočila in možen nadaljnji razvoj področja globalnega učenja in VITR, še posebej glede možnosti za vzpostavitev medresorskega delovnega telesa in (po)vezanosti konceptov.

Na posvetu pričakujemo predstavnice in predstavnike MIZŠ, MZZ, različnih javnih in zasebnih vzgojno izobraževalnih in raziskovalnih inštitucij, nevladnih organizacij ter druge zainteresirane deležnike.

Prosimo, da svojo udeležbo na posvetu potrdite najkasneje do ponedeljka, 3. februarja 2020, na:  info@sloga-platform.org .

Vabilo

Predvideni časovni potek posveta:

The post Posvet: Predstavitev analize in priporočil na področju globalnega učenja in VITR first appeared on Globalno učenje.

“Strokovno telo, ki bo pripravilo dokument tudi na podlagi predlogov iz lanskoletne javne razprave o Beli knjigi, bo vodil dr. Jadran Lenarčič. Ta je poudaril, da bo v prihodnosti v izobraževalnem sistemu potrebno dati prostor ustvarjalnosti in ustvariti dobro okolje zanjo. »Če naj Slovenija dosega svet, si mora postaviti cilje, ki jih ne more biti brez kakovostnega znanja, ustvarjalnosti, inovativnosti, podjetnosti in zaupanja – tudi do institucij.«

Bela knjiga naj bi bila nared do konca letošnjega koledarskega leta, v prvi polovici prihodnjega pa bo šla v širšo družbeno obravnavo, ki vključuje tudi Državni zbor RS, je dejal minister.

V strokovno telo za pripravo Bele knjige, ki bo za razliko od njenih dveh predhodnic vključevala tudi področje visokega šolstva, bodo v prihodnje, po potrebi, povabili še kakšnega slovenskega ali tujega strokovnjaka. Jedro pa bodo tvorili: dr. Jadran Lenarčič, ki bo strokovno telo vodil, poleg njega pa še dr. Igor Lukšič, dr. Pavel Zgaga, Branimir Štrukelj, ddr Vojko Strahovnik, dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, dr. Alenka Švab, dr. Ksenija Vidmar, Darko Rebernik in Mihaela Novak Kolenko.”

Platforma SLOGA je maja 2019 MIZŠ poslala pobudo za umestitev globalnega učenja v Belo knjigo, pobudo najdete tukaj.

The post Nova Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju se bo ukvarjala “z vprašanji prihodnosti družbe” first appeared on Globalno učenje.

»Veliko predlogov za prenovo izobraževalnega sistema, ki so bili podani v razpravi, gre zlasti v smeri večjega zaupanja v strokovnost učiteljev, večje avtonomije učiteljev, administrativne razbremenitve, prevetritve učnih načrtov, zagotavljanja sistema kakovosti poučevanja, krepitve vzgojne vloge šole, zagotavljanja pravočasne obravnave in enotnih kriterijev za otroke s posebnimi potrebami, dviga motivacije otrok za šolo ipd.«

S strani nevladnih organizacij (NVO) je veliko predlogov poudarilo potencial, ki ga imajo NVO za šolstvo, posebej z izkušnjami s terena in strokovnostjo na svojih področjih, za kar si želijo, da bi ministrstvo bolj prepoznalo. Predvsem NVO, ki prinašajo vsebine, kot je aktivno državljanstvo, naslavljanje družbenih neenakosti in podobno, vidijo potencial v večjem vključevanju denimo pri predmetih državljanske kulture. S strani NVO in predvsem mladinskega sektorja je bilo tudi veliko pobud za večje prepoznavanje pomena neformalnega učenja in pomembnost povezovanja formalnega in neformalnega izobraževanja.

Več in povezavi do posnetkov posveta na spletni strani MIZŠ.

The post Posvet o prihodnosti področja vzgoje in izobraževanja first appeared on Globalno učenje.

MIZŠ vabi zainteresirane, da s svojim znanjem, izkušnjami in vizijo prispevajo k sooblikovanju strateškega dokumenta, ki bo tlakoval prihodnost na področju vzgoje in izobraževanja za prihodnje generacije.

V kolikor bi vas takšno sodelovanje zanimalo, prosijo, da jim posredujete predlog članice/člana, ki bi s svojimi predlogi pomembno prispeval/-a k pripravi omenjenega dokumenta. Vaše predloge članice/člana (predlagamo, da imenujete predstavnika/-ico in njenega/njegovega namestnika/-ico) sprejemajo do 25. marca 2019 do 16. ure na elektronskem naslovu: pobuda.mizs@gov.si.

Obenem pa vas vljudno vabijo tudi k udeležbi na prvi širši javni razpravi, ki bo v petek, 29. marca 2019, ob 15. uri v veliki dvorani ministrstva (Ljubljana, Masarykova cesta 16, pritličje). Prijave zbirajo na naslednji povezavi: https://tinyurl.com/y23tstd9. Zaradi omejenih prostorskih zmogljivosti vljudno prosijo, da se prve javne razprave udeleži samo eden predstavnik/-ica organizacije. V nadaljevanju pa bodo vabljeni na strokovna srečanja.

The post Povabilo k sodelovanju pri pripravi novega strateškega dokumenta na področju vzgoje in izobraževanja first appeared on Globalno učenje.

Glavni zaključki foruma: 
–        Udeleženci so pozdravili tovrsten način sodelovanja ter izmenjavo pogledov, znanja in praks. Pozvali so h kontinuiteti dialoga, tudi v najširšem krogu po zgledu tokratnega nacionalnega foruma.
–        V Sloveniji potekajo raznovrstne aktivnosti na obravnavanem področju, zato obstaja velika potreba po koordinaciji področja s strani medresorskega oziroma večdeležniškega telesa. Čimprejšnjo ustanovitev medresorskega delovnega telesa je forum izpostavil kot enega izmed ključnih ukrepov za nadaljnjo krepitev tega področja. 
–        Priporočljivo je jasnejše definiranje (konceptualizacija) globalnega učenja ter vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, ki pa je prilagojeno slovenskemu kontekstu, vendar naj definicije ne bodo toge.
–        Velik pomen kontinuitete, povezanosti, rednega spremljanja in spodbujanja razvoja tega področja. 
–        Med identificiranimi najpomembnejšimi izzivi na področju globalnega učenja ter vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj je bila visoko izpostavljena potreba po izobraževanju in usposabljanju pedagoških strokovnih delavcev, vključno s študenti pedagoških programov in izobraževalci nasploh na področju globalnega učenja ter vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. Vsi nosilci izobraževanja na področju globalnega učenja ter vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj potrebujejo več ustrezne podpore (strokovne pa tudi finančne).

POROILO_FORUM GU-VITR_PRILOGA 

POROILO _FORUM GU, VITR-moderatorki

POROILO_FORUM GU-VITR_PRILOGA 2 

The post Zaključki in zapis Nacionalnega foruma o globalnem učenju ter vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj first appeared on Globalno učenje.

Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je v svojem uvodnem nagovoru poudaril pomen globalnega učenja za Ministrstvo za zunanje zadeve. Dejal je, da je globalno učenje naša naložba v prihodnost, naš prispevek k zmanjševanju revščine in neenakosti, trajnostnemu razvoju z gospodarskega, družbenega in okoljskega vidika ter k spoštovanju človekovih pravic. Državna sekretarka z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport dr. Andreja Barle Lakota je izpostavila pomen in vlogo vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj kot enega temeljnih ciljev vzgoje in izobraževanja v RS, ki je v šolski zakonodaji zapisan od leta 2008, v šolskem vsakdanu pa se uresničuje s široko in kompleksno paleto aktivnosti. Poudarila je potrebo po pregledni in celoviti analizi stanja na tem področju ter posodobitvi obstoječih nacionalnih Smernic vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj iz leta 2007. Uvodnima nagovoroma se je pridružila direktorica Evropske mreže za globalno učenje (GENE) Luisa Teotónio Pereira, ki je predstavila delo Evropske mreže za globalno učenje in poudarila, da gre pri globalnem učenju ter vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj za učenje in razumevanje sveta, v katerem živimo, za sprejemanje odločitev, ki lahko prispevajo k boljšemu svetu za nas vse.

V nadaljevanju je sledila strokovna razprava o različnih konceptih na obravnavanem področju. Nadaljnje interaktivne razprave so ponudile medsebojno spoznavanje ključnih akterjev in njihovih aktivnosti ter izzivov, s katerimi se soočajo na področju globalnega učenja ter vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. Ugotovljeno je bilo, da je v Sloveniji veliko različnih akterjev, ki se na različne načine ukvarjajo z obravnavanimi tematiki. Zadnji del foruma je bil namenjen vprašanju vrednot znanj in spretnosti, ki so nujna za bolj strpno, pravično, solidarno in trajnostno delovanje vseh. Razprava je izpostavila pomen integriranega in celostnega pristopa pri uresničevanju ciljev vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj ter globalnega učenja, pri čemer je za učenje in razvoj vrednot, znanj in spretnosti pomembno, da so te vgrajene tudi v samo vsakdanje življenje vrtca in šole, ne le v pouk o vsebinah.

Platforma SLOGA je na forumu aktivno sodelovala, direktor Albin Keuc pa je v v nagovoru z naslovom Globalno učenje za lokalne potrebe predstavil pogled in dejavnosti nevladnih organizacij na področju. Celoten posnetek nagovora.

Forum, ki se ga je udeležilo 140 udeležencev, je potrdil veliko zanimanje za to področje s strani najrazličnejših organizacij in posameznikov ter potrebo po tovrstnih razpravah. Hkrati je ponudil odlično priložnost za mreženje, saj je združil tako akademsko sfero, učiteljice in učitelje, nevladne organizacije, vladne službe, mladinske organizacije, ministrstva in druge vladne službe kot tudi predstavnike podjetij.

Poleg obeh ministrstev so pri organizaciji foruma sodelovali še Zavod RS za šolstvo, Center za evropsko prihodnost, društvo Humanitas, Forum za enakopraven razvoj, Platforma nevladnih organizacij SLOGA in Slovenska nacionalna komisija za UNESCO. Forum je del programa podpore mreže GENE, ki ga sofinancira Evropska komisija. V okviru programa podpore bodo v letošnjem letu izvedene še druge aktivnosti, ki bodo prispevale k razvoju področja v Sloveniji

The post Nacionalni forum o globalnem učenju potrdil pomen globalnega učenja ter vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj first appeared on Globalno učenje.

Konferenca je bila nadaljevanje lanske konference o medkulturnem dialogu, ki je bila namenjena prevajanju kot sredstvu medkulturnega dialoga. Enako kot lani, so konferenco organizirali Ministrstvo za zunanje zadeve, skupaj z mednarodno Fundacijo Anna Lindh in evro-sredozemsko univerzo EMUNI, letos pa se jim je pri organizaciji pridružilo tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Konferenco je odprl minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, uvodne nagovore pa so imeli tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič, predsednica Fundacije Anna Lindh gospa Elisabeth Guigou ter predsednik EMUNI Hamid El-Zoheiry.

Sam dogodek je bi bil tudi priložnost za mreženje, izmenjavo dobrih praks in postavitev skupnega pristopa pri promociji medkulturnega državljanskega izobraževanja. Konference so se namreč udeležili predstavniki vladnih in nevladnih organizacij ter izobraževalnih ustanov iz držav ob Sredozemlju in nekaterih mednarodnih organizacij s tega področja.

Nosilna poglavja dvodnevne konference so bila: globalni trendi v medkulturnem državljanskem izobraževanju (MDI), kako čim bolj povečati pozitivne učinke MDI  in neformalnega izobraževanja, pedagoški pristopi k promociji MDI, spodbujanje učiteljev in profesorjev, da v svoje programe vključujejo MDI, postavljanje lokalnih platform dialoga in digitalizacija medkulturnosti.

The post Mednarodna konferenca “Izobraževanje za dialog” združila deležnike v Bernardinu first appeared on Globalno učenje.