Monitor temelji na treh tematskih področjih:

1. Zagotavljanje, da ljudje pridobijo državljanske in medkulturne kompetence.
2. Izboljšanje kritičnega mišljenja in medijske pismenosti, zlasti glede uporabe interneta in družabnih medijev.
3. Spodbujanje medkulturnega dialoga.

Poročilo, s strukturiranjem podatkov iz študij primerov iz devetih držav – Hrvaške, Srbije, Severne Makedonije, Poljske, Estonije, Švedske, Italije, Španije in Francije – po treh temah, opredeljuje trende v načinu, kako javni organi in organizacije civilne družbe ponujajo in podpirajo državljansko vzgojo.

Letošnja izdaja je izšla v času pandemije covid-19 in podnebne krize. Obe vprašanji sta jasno pokazali, da je za dosego digitalnih in zelenih prehodov treba negovati kompetence globalnega učenja vseh učečih se.

Poročilo opozarja, da globalno učenje ni vključeno v formalno izobraževanje, medtem ko se je financiranje zanj povečalo, vendar le postopoma. Globalno učenje ni dodaten predmet v šolah in hkrati ni predmet celotnega procesa vseživljenjskega učenja. Za zdaj je globalno učenje večinoma omejeno na izobraževanje in vzgojo za trajnostni razvoj.

Številne organizacije civilne družbe promovirajo to temo veliko bolj aktivno kot javne oblasti, saj nudijo široko paleto strokovnega znanja in različnih učnih projektov zunaj formalnih meja izobraževanja.

Preberite celotno poročilo

Pripravila: PV

The post Poročilo Citizenship and Lifelong Learning Monitor 2020 izšlo first appeared on Globalno učenje.

Poročilo ponuja priporočila, ki izhajajo iz primerjalne analize poročil iz osmih držav (Avstrija, Hrvaška, Danska,  Italija, Nemčija, Srbija, Španija in Velika Britanija). Osredoča se na tri tematska področja Pariškega sporazuma iz leta 2015:

1) Zagotavljanje, da ljudje pridobijo državljanske in medkulturne kompetence,

2) Izboljšanje kritičnega razmišljanja in medijske pismenosti, še posebej na internetu in družbenih omrežjih,

3) Spodbujanje medkulturnega dialoga.

Poročilo ugotavlja, na kakšen način državni organi in civilna družba podpirajo oziroma izvajajo državljansko vzgojo. Ugotavlja, da skoraj polovica državljanov v državah Evropske unije nima osnovnih digitalnih znanj. Učiteljem pa primanjkuje podpore pri vključevanju informacijske in komunikacijske tehnologije v učilnice, in posledično formalno učenje podpirata neformalno in priložnostno učenje v organizaciji civilne družbe. Vendar pa civilnodružbene organizacije delujejo okrnjeno, saj ne morejo sodelovati z državnimi organi pri obklikovanju agende digitalizacije ali učnih načrtov. Posledično je državljanska vzgoja zastarela in ni vključena v nacionalne učne načrte, kar dodatno bremeni že tako preobremenjene učitelje, ki morajo področje vključevati v učni načrt.

Poročilo je na voljo v naši spletni knjižnici.

The post Izšlo poročilo »The Citizenship and Lifelong Learning Monitor 2019« first appeared on Globalno učenje.

Povzetek poročila:

»V zadnjih letih je bil svet priča močnim vplivom populističnih politik. V Evropski uniji se je ta porast nacionalizma in populizma prevedel v odhod stare države članice iz unije,  in napori »iliberalnih« držav proti civilni družbi je morda vplivalo na spremembe, ki so se že kazale v majskih volitvah v Evropski parlament. Medtem, ko se sooča z vprašanji, kako se ukvarjati z ekstremističnimi strankami in njihovimi voditelji_cami, je EU pred volitvami maja 2019 vseeno poskušala ustaviti potencialne konflikte na mirne načine in s promocijo participacije državljank_ov, da bi združila ljudi kljub skrajno desničarskim izzivom.

Da bi pripravila državljanke_e za krepitev in ključnih evropskih demokratičnih vrednot se je unija zavezala k promociji državljanstva skozi izobraževanje, potem ko so se ministri_ce sestali_e marca 2015 v Parizu za uskladitev skupnih ciljev. Če je majsko poročilo Solidar iz leta 2017 temeljilo na treh izzivih iz deklaracije, je tokratni monitor ciljal dlje, na razumevanje procesov in metod za promocijo državljanskega izobraževanja v Evropi, ki se izvaja skozi neformalno izobraževanje.

To poročilo prispeva k nadaljnjem raziskovanju razmerja med državljanskim in vseživljenjskim učenjem ter rezultatih politik v in izven šolskih učilnic v številnih evropskih državah. Z mapiranjem različnih pristopov, ki so jih članice fundacije SOLIDAR uporabile za promocijo vrednot EU v povezavi z državljansko vzgojo in vseživljenjskim učenjem za večjo demokratično participacijo državljank_ov, bodo rezultati razširjeni med evropskimi in nacionalnimi oblikovalci politik in ponujajo vrsto dobrih praks za uporabo in prenos med mrežami. Forum SOLIDAR za izobraževanje in vseživljenjsko učenje bo nadaljeval z delom na tej temi in razvijanjem dolgoročnih zagovorniških strategij za civilnodružbene organizacije z nacionalnimi oblastmi in tistimi na EU ravni, da bi se vplivalo na debate in revizije nacionalnih učnih načrtov in izobraževalnih sistemov.«

The post Solidar : publikacija »Citizenship and Lifelong Monitor 2019« kmalu zunaj first appeared on Globalno učenje.

Pri oblikovanju te nove agende je sodelovala mreža in podskupine, ki so se lotevale izziva obravnave različnih potreb z različnih vidikov. Udeleženci so soglasno pozvali k več ukrepom na področju globalnega učenja.

31. januarja je bila organizira delavnica za izboljšanje usklajevanja in učinka Tedna globalnega učenja, letne vseeevropske kampanje, ki poteka v novembru in ima pomembno vlogo pri širjenju vrednot globalnega učenja. Istega dne se je odvila plenarna predstavitev, kjer so se osredotočali na izmenjavo praks in pedagoških izkušenj, ki so jih razvili koordinatorji.

Več si lahko preberete v poročilu z naslovom “Global Education Network Annual Meeting Report” ki je že dostopno v naši knjižnici.

The post Poročilo o letnem srečanju Mreže za globalno učenje first appeared on Globalno učenje.

Prioriteta v prvi vrsti zajema implementacijo Evropskega zelenega dogovora, katerega cilji so razogljičenje energetskega sistema, razvoj krožnega gospodarstva ter razvoj politik, ki bodo zagotovili trajnostno uporabo zemljišča. Z ustrezno implementacijo tovrstnih reform bo Evropa do leta 2050 postala vodilna podnebno nevtralna celina v svetu. Na drugi strani bo EU morala povečati naložbe na področju trajnostne infrastrukture, izobraževanja, raziskave in inovacij. Te spremembe bodo zahtevale usklajevanje z že sprejetimi politikami in načrti kot tudi oblikovanje novih politik, ki bodo sledili ciljem trajnostnega razvoja. Z namenom uresničevanja druge prioritete strategije, mora EU prevzeti vodilno vlogo v svetovni diplomaciji. Evropa naj bi bila vodilna predvsem na področju okolja in podnebnih sprememb ter mednarodnih gospodarskih odnosov. Vodilna vloga EU bo predvsem razvidna pri sprejemanju mednarodnopravnih aktov in bilateralnem sodelovanju s ključnimi partnerji, kot so Kitajska, Japonska, Afriška unija, Združene države Amerike in Rusija. Posledično bo vloga EU v mednarodnem okolju naraščala še naprej in zato bodo drugi akterji sledili temu, kar EU počne. Zato je preprečevanje vseh negativnih posledic nekaterih politik, ki se lahko prenesejo na druge države zunaj EU, ključnega pomena. To je temelj tretje prioritete strategije, ki se bo osredotočala na regulacijo trgovinskih, bančnih in davčnih politik ter politik dekarbonizacije, ki imajo morebitne negativne posledice na druge države.

Za lažje razumevanje napredka, ki so ga države dosegle na področju trajnostnega razvoja je bil oblikovan indeks ciljev trajnostnega razvoja, ki uvršča države na lestvici od 0 do 100, pri čemer vrednost indeksa 100 označuje najvišjo stopnjo razvitosti. Najvišje mesto na tej lestvici glede na podatke iz leta 2019 pripada Danski, ki ima vrednost indeksa 79,8. Nato sledijo Švedska (79,4), Finska (79,1) in Avstrija (76,7). Najnižjo vrednost ima Ciper (55,0), Slovenija pa je na devetem mestu z vrednostjo 71,7. Podatki kažejo, da države članice EU predstavljajo 16 od 20 držav na svetu, ki so dosegle najboljše rezultate k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja. Vendar pa nobena od teh držav do 2019 ne dosega niti enega cilja v celoti. Evropske države so pokazale največji napredek k uresničevanju cilja 1 – boju proti revščini, cilja 3 – zdravje in dobro počutje, ter cilja 8 – pošteno delo in gospodarska rast. Najslabši rezultati so v povezavi s ciljem 2 (lakota in trajnostno kmetijstvo) ter cilji 12 do 15, ki zajemajo proizvodnjo in porabo, okolje in biotsko raznovrstnost.

V večini ciljev trajnostnega razvoja je prisotna neenakost znotraj držav. Neenakost ima različne vidike: od dohodkovne neenakosti do neenakosti dostopa do hrane, pitne vode, izobraževanja ter zdravstvenih in javnih storitev. Z namenom ocenjevanja neenakosti znotraj držav je bil oblikovan indeks Leave-No-One-Behind, ki zajema nekatere indikatorje, vključene v indeks. Finska, Nizozemska in Danska imajo najvišje vrednosti tega indeksa, kar pomeni, da imajo najbolj učinkoviti pristop do preprečevanja različnih vrst neenakosti v državi. Slovenija je na petem mestu lestvice z vrednostjo indeksa 79,8, države vzhodne in južne Evrope se pa soočajo z največjimi težavami na tem področju.

EU je razvila operativni pristop z namenom uresničevanja vseh 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki vključuje šest transformacij. Prva transformacija je na področju izobraževanja delovne sile ter inovativnega gospodarstva, ki naj bi izenačila dostop do izobraževanja v vseh delih Evrope in bi podprla kakovostno izobrazbo. Znotraj te transformacije spada tudi aktivno vključevanje žensk v znanost ter promocija novih tehnologij, še posebej trajnostnih tehnologij. Cilj druge transformacije je zdravje in dobro počutje za vse, kar se nanaša na rešitev nekaterih obstoječih izzivov na področju zdravja kot so diabetes, debelost, mentalno zdravje ter uporaba tobačnih izdelkov. Za preprečitev morebitnih hujših zdravstvenih težav, EU promovira zdrav način življenja in zgodnjo preprečitev bolezni. Tretja transformacija je podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo, do katerega bomo prišli z omejevanjem izpustov toplogrednih plinov, z regulacijo onesnaževanja ter z odgovornim ravnanjem z odpadki. Trajnostni sistemi hrane, uporabe zemljišč in oceanov so cilj četrte transformacije, ki zajema odgovorno proizvodnjo hrane in uporabo vode, ohranjanje biotske raznolikosti ter preprečevanje negativnih učinkov urbanizacije in infrastrukture na okolje. Peta transformacija se ukvarja s problemom trajnostnih mest in skupnosti, ki so ogroženi zaradi toplinskih valov, velikega obsega odpadkov, onesnaževanja zraka itn. V takih primerih EU načrtuje inovativne politike, ki bodo vključevale promocijo čistih virov energije, recikliranje odpadkov, povečevanje zelenih površin ter uporabo okolju prijaznih načinov prevoza. Zadnja, šesta transformacija obsega digitalizacijo in moderne tehnologije, ki zagotavljajo večjo produktivnost z nizkimi učinki na okolje. To vključuje na primer e-storitve, deljenje avtomobilov in 3D tiskanje.

Poročila predstavlja konkretne načine prek katerih bodo države članice implementirale omenjene transformacije. Poročilo ponuja še podroben pregled napredka na vsakem posameznem področju za vsako državo članico posebej. Slovenija je dosegla največji napredek na področju boja proti revščini, zagotovitev kakovostnega izobraževanja, poštenega dela in gospodarske rasti, zmanjšanja neenakosti ter zagotavljanja miru, pravičnosti in močnih institucij. Razvoj stagnira v prizadevanjih za odpravo lakote, na področju podnebnih sprememb ter partnerstva za doseganje ciljev. Veliki izzivi za Slovenijo so še vedno prisotni v okviru cilja 15, življenje na kopnem, kjer so raziskave pokazale slabe rezultate pri ohranjanju biotske raznolikosti.

Vir: slovenia2030.si

The post Poročilo o trajnostnem razvoju v Evropi 2019 first appeared on Globalno učenje.

Podnebne spremembe, revščina, neenakosti, izčrpavanje naravnih virov in kakovost življenja vsak posebej in vsi skupaj kot celota pred nas postavljajo jasno zahtevo po okrepljenem izobraževanju angažiranih in aktivnih državljanov. Spreminjanje pogojev skupnega življenja pred nas postavlja nujnost vključujočega in transparentnega upravljanja, kar pa je lahko uspešno le, če smo kot prebivalci s pomočjo vseživljenjskega, globalnega učenja in izkustveno transformativnega izobraževanja za trajnostni razvoj usposobljeni za prepoznavanje vzrokov in posledic dogajanja okoli nas. Globalne izzive moramo znati povezati z lokalnimi razmerami. Globalno učenje ter vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj (VITR) sta medsebojno prepletajoča se in dopolnjujoča se procesa v okviru vseživljenskega izobraževanja, ki pomembno prispevata k zasledovanju ciljev Agende 2030, še posebej cilja trajnostnega razvoja 4.7.

Na začetku posveta bo raziskovalka Jana Arbeiter iz Centra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani predstavila »Analizo področja globalnega učenja v Sloveniji s priporočili za nadaljnjo krepitev področja«. Po predstavitvi bo sledila moderirana razprava, ki bo udeležencem omogočila predstavitev pogledov na podana priporočila in možen nadaljnji razvoj področja globalnega učenja in VITR, še posebej glede možnosti za vzpostavitev medresorskega delovnega telesa in (po)vezanosti konceptov.

Na posvetu pričakujemo predstavnice in predstavnike MIZŠ, MZZ, različnih javnih in zasebnih vzgojno izobraževalnih in raziskovalnih inštitucij, nevladnih organizacij ter druge zainteresirane deležnike.

Prosimo, da svojo udeležbo na posvetu potrdite najkasneje do ponedeljka, 3. februarja 2020, na:  info@sloga-platform.org .

Vabilo

Predvideni časovni potek posveta:

The post Posvet: Predstavitev analize in priporočil na področju globalnega učenja in VITR first appeared on Globalno učenje.

Kot integralni del projekta InterCap poročilo želi zagotoviti kontekstualni okvir z lajšanje implementacije migracijsko-razvojne agende v izobraževanju za razvoj v 14 državah članicah. Cilji poročila so:

1. identificirati konceptualne povezave med mednarodnimi gibanji in trajnostnim razvojem,
2. oceniti skladnost med migracijskimi in razvojnimi okviri EU,
3. oceniti trenutne trende v javni percepciji procesov in identificirati prevladujoče napačne predstave, ter
4. preučiti trenutno stanje izobraževanja za razvoj kot ključnega instrumenta za oblikovanje javnega diskurza na ravni EU.

Poročilo lahko v celoti prenesete tukaj.

The post InterCap: Poročilo o migracijah, trajnosti in učenju za razvoj first appeared on Globalno učenje.

»Raziskava kot glavni metodološki pristop za odgovarjanje na ta vprašanja uporablja socialno kartografijo. Ta metodologija mapira različne debate in pristope (diskurze) na specifičnih področjih, da bi ponudila kompleksnejšo analizo številnih perspektiv ali razumevanj ključnih izzivov in konceptov. Poročilo se začne s predstavitvijo glavnih debat na področju globalnega učenja (GU) v zadnjih desetih letih, s pregledom različnih razumevanj GU skozi primere iz političnih okvirov (Maastrichtska deklaracija, UNESCO, OECD), kot tudi akademskih raziskav o GU. Skozi prepoznavanje različnih razumevanj se nadaljuje v osnutek možnih okvirov za razvijanje (novih) partnerstev znotraj in onkraj sektorja GU, ki poskuša integrirati raznolike možne prispevke različnih pristopov brez potrebe po širšem konsenzu (ali najmanjši skupni imenovalec) kot podlago za sodelovanje. V tretjem delu poročilo predstavi mapiranje različnih pristopov h GU in z GU povezanih projektov, partnerstev in iniciativ, ki so bile pregledane kot primeri za to raziskavo in so vključeni tudi v spletno knjižnico Bridge 47.«

Poročilo v angleščini je v celoti na voljo tukaj.

Projekt Bridge 47 sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za zunanje zadeve v sklopu sredstev za mednarodno razvojno sodelovanje. Izražena stališča ne predstavljajo stališč EU ali Vlade Republike Slovenije.

The post Poročilo Bridge 47: Global citizenship education (GCE) for unknown futures first appeared on Globalno učenje.

Kot smo poročali, je Slovenija gostila gostila Regijski seminar za globalno učenje za Jugovzhodno Evropo in Sredozemlje, z namenom pregleda področja globalnega učenja v posamezni državi, in sicer z vidika politik, razvoja učnih načrtov, podpore pedagoškim strokovnjakom ter zagovorništva. Skoraj 30 domačih in tujih strokovnjakov in izobraževalcev je pregledalo opravljeno delo na področju globalnega učenja v preteklem letu in oblikovalo priporočila za izvrševanje priporočil, sprejetih na vseevropski konferenci za globalno učenje, ki je leta 2015 potekala v Zagrebu.

Zaključno poročilo SEE MED 2018

The post Izšlo zaključno poročilo Regijskega seminarja za globalno učenje za Jugovzhodno Evropo in Sredozemlje first appeared on Globalno učenje.

S pomočjo analize kvantitativnih virov naložb s strani nacionalnih vlad ter kvalitativih opisov (kako je globalno učenje poimenovano? Kakšen je okvir delovanja?) to poročilo sega v zapleten svet globalnega učenja in zagotavlja popolno sliko o trenutih razmerah v evropskih državah.

Poročilo je sestavljeno iz dveh delov: 1) splošen pregled in analiza in 2) primerjalni del analize po državah vseh držav članic EU (+ Norveška), vključno z zanimivimi podrobnostmi o definicijah globalnega učenja, konceptih in trendih financiranja. Na podlagi anali poročilo prinaša sklepe in priporočila o možnih izboljšavah na ravni politike in zagovorništva.

Glavne ugotovitve poročila:

FINANCIRANJE:

• Financiranje GU je v fazi stagnacije – od leta 2010 se ni veliko spremenilo.
• Vendar se je spremenil kontekst: priznavamo nove globalne izzive, nove sporazume in splošno politično situacijo v Evropi.
• Medtem ko je pomen GU včasih prepoznan (na primer UNESCO), to ne vodi do finančnih naložb.
• Skoraj polovica držav EU (tj. Tako imenovane države EU10/12) je odvisna od financiranja EU, kar kaže na to, da ni dobro uveljavljenih nacionalnih sredstev in partnerskih struktur.

DELEŽNIKI:

• Glavni ponudniki financiranja javnega sektorja so ministrstva za zunanje zadeve in njihove agencije. Čudno je, da izobraževalni sektor ni veliko vpleten v financiranje in zagovarjanje GU. Kljub temu igrajo ključno vlogo pri integraciji GU v formalni sistem izobraževanja (kurikulum, usposabljanje učiteljev …).
• V globalnem učenju sodeluje vedno več partnerjev (UNESCO, OECD, GENE). To pomeni, da morajo nacionalne nevladne organizacije ponovno opredeliti svojo vlogo in dodano vrednost na tem območju. Morali bi postati aktivni zagovorniki njihovega dela in njegovega vpliva.

VLOGA NVO:

• Ozadje krize zaupanja in pomanjkanja učinkovitih modelov partnerstva med vladnim ter nevladnim sektorjem vpliva na splošni okvir, v katerem deluje financiranje GU.
• Razvojne nevladne organizacije imajo ključne vire v smislu znanja, izkušenj, mrež, vendar se ne uporabljajo učinkovito.

Celotno poročilo

The post Novo poročilo CONCORD za globalno učenje first appeared on Globalno učenje.

Kongres, ki je potekal v Zagrebu novembra 2015 in se ga je udeležila tudi predstavnica platforme SLOGA, odgovorna za področje globalnega učenja, je bil epilog procesa začetega že leta 2002, s prvim kongresom,  ki je vzpostavil evropsko strategijo za izboljšanje in povečanje globalnega učenja v Evropi do leta 2015.

Ta okvir, ki so ga v Maastrichtu sprejeli praktiki na področju in politični odločevalci, je vodil delo Centra sever-jug na področju ozaveščanja in zagovorništva, krepitve zmogljivosti, pedagoške podpore in na področju razvoja politik.

Poročilo si lahko preberete tukaj, priporočila 3. kongresa pa tukaj.

The post Poročilo 3. evropskega kongresa o globalnem učenju first appeared on Globalno učenje.