Čeprav mnogi menijo, da je globalno učenje močno orodje za reševanje sedanjih svetovnih izzivov, s katerimi se sooča naš svet, je raven naložb nacionalnih vlad še vedno omejena. Zakaj? Da bi odgovorili na to stanje, je CONCORD izdal novo poročilo »Globalno učenje – koliko nam je mar?«. Ta publikacija na podlagi raziskav v vseh državah članicah EU (+ Norveška) razkriva stopnjo financiranja, namenjenega globalnemu učenju v Evropi med letoma 2011 in 2015. Pri pripravi poročila je sodelovala tudi platforma SLOGA. 

S pomočjo analize kvantitativnih virov naložb s strani nacionalnih vlad ter kvalitativih opisov (kako je globalno učenje poimenovano? Kakšen je okvir delovanja?) to poročilo sega v zapleten svet globalnega učenja in zagotavlja popolno sliko o trenutih razmerah v evropskih državah.

Poročilo je sestavljeno iz dveh delov: 1) splošen pregled in analiza in 2) primerjalni del analize po državah vseh držav članic EU (+ Norveška), vključno z zanimivimi podrobnostmi o definicijah globalnega učenja, konceptih in trendih financiranja. Na podlagi anali poročilo prinaša sklepe in priporočila o možnih izboljšavah na ravni politike in zagovorništva.

Glavne ugotovitve poročila:

FINANCIRANJE:

  • Financiranje GU je v fazi stagnacije – od leta 2010 se ni veliko spremenilo.
  • Vendar se je spremenil kontekst: priznavamo nove globalne izzive, nove sporazume in splošno politično situacijo v Evropi.
  • Medtem ko je pomen GU včasih prepoznan (na primer UNESCO), to ne vodi do finančnih naložb.
  • Skoraj polovica držav EU (tj. Tako imenovane države EU10/12) je odvisna od financiranja EU, kar kaže na to, da ni dobro uveljavljenih nacionalnih sredstev in partnerskih struktur.

DELEŽNIKI:

  • Glavni ponudniki financiranja javnega sektorja so ministrstva za zunanje zadeve in njihove agencije. Čudno je, da izobraževalni sektor ni veliko vpleten v financiranje in zagovarjanje GU. Kljub temu igrajo ključno vlogo pri integraciji GU v formalni sistem izobraževanja (kurikulum, usposabljanje učiteljev …).
  • V globalnem učenju sodeluje vedno več partnerjev (UNESCO, OECD, GENE). To pomeni, da morajo nacionalne nevladne organizacije ponovno opredeliti svojo vlogo in dodano vrednost na tem območju. Morali bi postati aktivni zagovorniki njihovega dela in njegovega vpliva.

VLOGA NVO:

  • Ozadje krize zaupanja in pomanjkanja učinkovitih modelov partnerstva med vladnim ter nevladnim sektorjem vpliva na splošni okvir, v katerem deluje financiranje GU.
  • Razvojne nevladne organizacije imajo ključne vire v smislu znanja, izkušenj, mrež, vendar se ne uporabljajo učinkovito.

Celotno poročilo