Vanessa Andreotti je pripravila seznam #HeadsUp, izobraževalno orodje, ustvarjeno za pomoč ljudem, ki želijo kritično sodelovati pri lokalnih in globalnih pobudah, namenjenih reševanju krivic. »HEADS UP« je orodje, ki temelji na načelih, da moramo, če želimo delati na idealih pravičnosti, bolje razumeti družbene in zgodovinske sile, ki nas med seboj povezujejo.
#HeadsUp:
– Hegemonija
– Etnocentrizem
– Ahistoricizem
– Depolitizacija
– Salvationism (Reševanje)
– Uncomplicated solutions (Nezapletene rešitve)
– Paternalizem
Če bi na primer ljudje videli veliko utapljajočih se otrok, bi bil njihov prvi impulz verjetno poskus, da bi jih rešili ali poiskali pomoč. Kaj pa, če bi pogledali navzgor po reki in videli veliko čolnov s katerih bi v vodo metali otroke in bi se ti čolni množili vsako minuto? Koliko različnih nalog bi bilo potrebnih za zaustavitev čolnov in da bi preprečili, da se to ne bi več ponovilo? Avtorica predlaga vsaj štiri naloge: reševanje otrok v vodi; ustavitev čolnov; obisk vasi s posadko čolnov, da bi razumeli, zakaj se to sploh dogaja; in zbiranje trupel umrlih – počastitev mrtvih tako, da se jih spominjamo in ozaveščamo o tem, kaj se je zgodilo. Pri odločanju bi se morali ljudje spomniti, da nekatere reševalne tehnike morda ne delujejo v rečnih razmerah in da nekatere strategije za zaustavitev čolnov lahko privabijo še več čolnov – morda se celo zavejo, da so dejansko v enem izmed čolnov, z eno roko mečejo otroke in jih z drugo poskušajo rešiti. Zato predlaga, da bi moralo izobraževanje bolj kot mediji pomagati ljudem, da se naučijo ‘iti po reki’ do korenin problema. Tako bi bile strategije nižje ob reki bolje obveščene v upanju, da nekega dne ne bo več otrok v vodi. Vzpon po reki pomeni postavljanje vprašanj, kot so: Kaj ustvarja revščino? Kako to, da imajo različna življenja različno vrednost? Kako sta ti dve stvari povezani? Kakšni so odnosi med preveč izkoriščenimi skupinami in skupinami, ki preveč izkoriščajo? Kako se vzdržujejo ti odnosi? Kako ljudje pričnejo tako razmišljati? Kakšne so vloge šolanja pri reprodukciji in izpodbijanju neenakosti v družbi? Kakšne možnosti in težave ustvarjajo različne zgodbe o tem, kaj je resnično in idealno v družbi? Kdaj institucionalizirane pobude, na primer deklaracija o človekovih pravicah ali vojaške intervencije, postanejo koristne pri spodbujanju pravičnosti in kdaj reproducirajo težave, s katerimi se poskušajo spoprijeti? Če ljudje verjamejo v deklaracijo o človekovih pravicah, ali to pomeni, da so dobri ljudje in niso del težave? Kako bi se ljudje odzvali, če bi spoznali, da pravičnost drugih pomeni nasprotovanje nacionalnim/lokalnim interesom?
»HEADS UP« je bil zasnovan kot možna vstopna točka za tovrstna vprašanja. Predvideva, da če moramo z izobraževanjem pripraviti ljudi, da se spopadejo s kompleksnostjo, pluralnostjo, neenakostjo in negotovostjo medsebojno odvisnih življenj na omejenem planetu, si moramo zastaviti višje cilje in razširiti zapuščino možnosti, ki smo jih podedovali:
- Razumeti in učiti se moramo iz ponavljajočih se zgodovinskih vzorcev napak, da bi odprli možnosti za nove napake,
- Potrebujemo bolj zapletene družbene analize, ki priznavajo, da če razumemo težave in vzroke na poenostavljen način, lahko naredimo več škode kot koristi,
- Prepoznati moramo, kako smo vpleteni oziroma kako sodelujemo v težavah, ki jih poskušamo reševati: kako smo vsi del problema in rešitev (na različne načine),
- Naučiti se moramo kako širiti naše referente za resničnost in znanje, pri čemer priznavamo darove in omejitve vsakega sistema znanja in se premakniti izven »bodisi ali« proti »oba in več«,
- Spomniti se moramo, do sta ohromelost in krivda, ki ju lahko čutimo, ko se pričnemo ukvarjati s kompleksnostjo vprašanj o neenakosti začasni, saj lahko izvirajo iz lastnega znanja/socializacije in zaščitenih okolij, ki ustvarjajo željo po tem, da so stvari preproste, enostavne, vesele, urejene in pod nadzorom
»HEADS UP« želi podpirati ljudi pri prehodu iz naivnega upanja k skeptičnemu optimizmu ter etičnim solidarnostim, kjer se soočamo s človeštvom, svetom in svojim mestom v njem brez strahu ter s pogumom in močjo, da se spopademo s težavami in neprijetnostmi pri soočanju s preteklo zapuščino ter trenutnimi neenakostmi, zato da bi povečali možnosti za skupno življenje v sedanjosti in prihodnosti. Navsezadnje gre za spominjanje kako ljubiti, biti odprt in se učiti v pluralnem svetu, kjer se pravičnost prične z oblikami odnosov, ki jih lahko ustvarimo.
»HEADS UP« je kontrolni seznam, s katerim lahko odprete pogovore o lokalnih/globalnih pobudah, ki lahko nenamerno reproducirajo sedem problematičnih zgodovinskih vzorcev razmišljanja in odnosov:
– HEGEMONIJA (opravičevanje superiornosti in podpiranje prevlade):
1a) ali ta pobuda spodbuja idejo, da bi lahko ena skupina zasnovala in izvajala rešitev za vse?
1b) ali ta pobuda vabi ljudi k razmišljanju o lastnih omejitvah in pomanjkljivostih?
● ETNOCENTRIZEM (en pogled je univerzalen):
2a) ali ta pobuda nakazuje, da je vsak, ki se ne strinja s predlaganim, nemoralen ali neveden?
2b) ali ta pobuda priznava, da obstajajo drugi logični načini obravnave istega vprašanja?
● AHISTORICIZEM (pozabljanje na zgodovinske zapuščine in zaplete)
3a) ali ta pobuda obravnava problem v sedanjosti brez navajanja, zakaj je tako in kako smo povezani s tem?
3b) ali ta pobuda ponuja zapleteno zgodovinsko analizo vprašanja?
● DEPOLITIZACIJA (neupoštevanje neenakosti moči in ideoloških korenin analiz in predlogov):
4a) ali ta pobuda predstavlja problem/rešitev kot ločeno od moči in ideologije?
4b) ali ta pobuda priznava svoje ideološko mesto in ponuja zanesljivo analizo razmerij moči?
● REŠEVANJE, »SALVATIONISM« (oblikovanje pomoči kot breme najmočnejših):
5a) ali ta pobuda predstavlja ljudi v stiski kot nemočne žrtve lokalnega nasilja ali nesreč in tiste, ki pomagajo kot izbrane ‘globalne’ ljudi, ki lahko človeštvo vodijo k svoji usodi reda, napredka in harmonije?
5b) ali ta pobuda priznava, da je bila v zgodovini del težave želja, da bi bili boljši/nadrejeni drugim in vsiljevanje težnje po edinstvenih idejah o napredku in razvoju?
● NEZAKOMPLICIRATE REŠITVE, »UNCOMPLICATED SOLUTIONS« (ponujanje enostavnih rešitev, ki ne zahtevajo sistemskih sprememb):
6a) ali ta pobuda ponuja poenostavljene analize in odgovore, ki ljudi ne pozivajo, da se dotaknejo kompleksnega ali razmišljajo globje?
6b) ali ta pobuda ponuja kompleksno analizo problema, ki priznava možne škodljive učinke predlaganih rešitev?
● PATERNALIZEM (iskanje potrjevanja superiornosti z zagotavljanjem moči):
7a) ali ta pobuda prikaze ljudi v stiski kot ljudi, ki nimajo izobrazbe, virov, civilizacije in ki bi morali biti hvaležni za vašo pomoč?
7b) ali ta pobuda prikazuje ljudi v stiski kot upravičene, da se ne strinjajo s svojimi »rešitelji« in ki legitimno želijo izvajati drugačne rešitve od rešitev tistih, ki pomagajo.
Cilj vprašanj »a« je prepoznavanje reprodukcije vzorcev na kontrolnem seznamu, cilj vprašanj »b« pa je namenjen prepoznavanju in izzivanju teh vzorcev. Pomembno se je zavedati, da lahko številne pobude počnejo oboje istočasno (na različne načine). Pomembno se je tudi zavedati, da bo v kateri koli pobudi zelo težko preiti te ovire – zaradi našega zgodovinskega pogojevanja, zlasti ko govorimo o množičnem komuniciranju ali institucionalni politiki. Če bi na primer medijska kampanja naenkrat prekinila te vzorce, bi za večino ljudi postala verjetno nerazumljiva in posledično bi bila kampanja neučinkovita. Cilj »HEADS UP« ni iskanje popolne končne rešitve za reševanje globalnih vprašanj, temveč podpirati ljudi, ki se borijo s koncepti in konteksti ter implikacijami, s katerimi se vsak dan srečujemo kot učitelji in učenci, ki delujejo za globje in več etičnih načinov navezovanja na druge in na svet.
Vir: Global What