Del projekta Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Uravnotežimo odnose moči med spoloma je tudi virtualni muzej stereotipov, ki stereotipe postavlja tja, kamor sodijo – v muzej. Obiskovalci in obiskovalke spletne strani lahko muzej sooblikujete s pošiljanjem stereotipov, ki jih zaznavate v svojem okolju, z našo kampanjo pa si bomo prizadevali, da ti stereotipi res postanejo stvar preteklosti.
Projekt Uravnotežimo odnose moči med spoloma je namenjen večji ozaveščenosti in krepitvi znanja o enakosti spolov. Prednostna področja, ki jih s projektom nagovarjamo, so uravnotežena zastopanost in udeležba žensk in moških pri odločanju na gospodarskem in na političnem področju ter usklajevanje poklicnega in družinskega oziroma zasebnega življenja moških in žensk.

Enakost spolov ne pomeni istosti žensk in moških in je tudi ni mogoče enačiti z enakopravnostjo spolov. Vodilno načelo koncepta enakosti spolov je sprejemanje različnosti med moškimi in ženskami, enako vrednotenje vlog, norm in pričakovanj, omogočanje izbire ter polnega sodelovanja in razvoja potenciala žensk in moških v družbi brez omejevanja s stereotipi o izbranem spolu.

Enakost spolov pomeni:

  • da imajo ženske in moški enako dostojanstvo, pravice in odgovornosti,
  • da so moški in ženske enako udeleženi in imajo enako družbeno moč, s katero vplivajo na načrtovanje in odločanje na vseh področjih javnega in zasebnega življenja,
  • da imajo ženske in moški enak položaj ter enake možnosti za uživanje vseh pravic,
  • da imajo moški in ženske enake možnosti za razvoj osebnih potencialov, s katerimi prispevajo k družbenemu razvoju,
  • da imajo ženske in moški enake koristi od rezultatov, ki jih prinaša ta razvoj.

Kljub velikemu napredku na tem področju se neenakosti med ženskami in moškimi še vedno ohranjajo. Porazdelitev družbene moči, vpliva in dostopa do virov med moškimi in ženskami ostaja neenakomerna in neenakovredna.

Na večini področij zasebnega in družbenega življenja so ženske pogosteje v slabšem položaju kot moški. Tako je na primer med brezposelnimi več žensk, ženske opravijo več neplačanega gospodinjskega dela, več časa namenijo skrbi za otroke, zaradi družinskih obveznosti ženske pogosteje delajo s krajšim delovnim časom, za svoje delo prejemajo nižje plačilo in nižje pokojnine, ženske so pogosteje žrtve nasilja v partnerskih odnosih, so pogosteje izpostavljene revščini, manj žensk je na mestih odločanja v gospodarstvu, manj sodelujejo v procesih političnega odločanja itd.

Uravnotežena zastopanost pomeni, da je delež vsakega od spolov najmanj 40-odstoten, saj imata tako oba spola dejansko moč vplivanja na odločitve. Dejansko enakost spolov je mogoče doseči le, če je uresničena uravnotežena zastopanost in udeležba žensk in moških v procesih odločanja, kar vključuje tako gospodarski sektor kot tudi politično odločanje. Odločitve, ki jih sprejema samo ena skupina, so praviloma manj celovite in ne naslavljajo potreb vseh družbenih skupin.