[av_tab_container position=’sidebar_tab sidebar_tab_right’ boxed=’border_tabs’ initial=’1′ custom_class=”]
[av_tab title=’lahko postaneš član delovne skupine za globalno učenje’ icon_select=’no’ icon=’ue800′ font=’entypo-fontello’]
Delovna skupina povezuje različne iniciative s področja globalnega učenja v Sloveniji, prizadeva si za vključevanje tem GU v sistem formalnega in neformalnega izobraževanja. Poseben poudarek na tem področju daje skupina integraciji dela nevladnih organizacij in drugih institucij s področja izobraževanja. Skupina je članica CONCORD Development Education Forum. Več o delu DS si lahko preberete v Zapisniki sestankov DS.
[/av_tab]
[av_tab title=’lahko pomagaš pri odpravi svetovne revščine’ icon_select=’no’ icon=’ue800′ font=’entypo-fontello’]
MILENIJSKI CILJ ŠT. 1: Izkoreniniti skrajno revščino in lakoto
Prepoloviti število ljudi, ki živijo z manj kot enim ameriškim dolarjem na dan in prepoloviti število ljudi, ki trpijo lakoto.
V 21. stoletju 1,2 milijardi ljudi, to je vsak peti prebivalec, živi v skrajni revščini z manj kot enim ameriškim dolarjem na dan. Vsak dan zaradi lakote umre 24.000 ljudi, kar pomeni, da vsake 3,6 sekunde zaradi lakote umre en človek. Od trenutka, ko ste pričeli z branjem, je zaradi pomanjkanja hrane umrlo deset ljudi, med njimi kar sedem otrok mlajših od pet let. Največ revnih prebivalcev živi v Južni Aziji in podsaharski Afriki, kjer kar več kot 40 % ljudi živi z manj kot 1 dolarjem na dan. Med leti 1990 in 2005 je število ljudi, ki živijo v skrajni revščini padlo iz 1,8 na 1,4 milijarde, vendar pa je pa je ta trend bi prisoten predvsem v Severni Afriki in Vzhodni Aziji, ne pa tudi v podsaharski Afriki, Južni Aziji in Latinski Ameriki.
Kaj je potrebno narediti?
Za dosego cilja je potrebno zmanjšati posledice gospodarske krize, povečati pomoč v obliki hrane, izboljšati infrastrukturo (oskrba z vodo, ceste, šole) v najbolj ranljivih regijah, izboljšati izobraževanje in zdravstvo ter se boriti proti podnebnim spremembam, ki lahko z vedno bolj pogostimi poplavami in sušami negativno vplivajo na preskrbo s hrano.
Kako pri tem sodelujejo slovenske NVO?
V Sloveniji so organizacije, ki se ukvarjajo z odpravo revščine in lakote: Slovenska Karitas, Rdeči križ Slovenije, Hrana za življenje še nekatere druge nevladne organizacije. Rdeči križ Slovenije deluje na področju Slovenije, preostale pa sodelujejo z lokalnimi organizacijami v partnerskih državah.
TUDI TI lahko odpraviš revščino!
- Preberi si več o vzrokih in posledicah svetovne revščine
- Pridruži se organizaciji ali drugi ustanovi, ki se bori za odpravo revščine in skupaj z njimi opozarjaj na problem revščine v svojem okolju (seznam organizacij najdeš na spletni strani Sloge,www.sloga-platform.org)
- Spodbujaj državnike, da se zavzamejo in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zmanjšanje svetovne revščine.
[/av_tab]
[av_tab title=’Lahko otrokom omogočiš šolanje’ icon_select=’no’ icon=’ue800′ font=’entypo-fontello’]
MILENIJSKI CILJ ŠT. 2: Doseči univerzalno osnovnošolsko izobrazbo
Zagotoviti, da bodo do leta 2015 vsi otroci (tako fantje kot dekleta) lahko zaključili osnovnošolsko izobraževanje.
Po svetu več kot sedemdeset milijonov otrok, od tega 40 % deklic, še vedno nima dostopa do šole. Dvesto petdeset milijonov otrok v starosti od pet do štirinajst let dela za svoje preživetje, osemsto dvainsedemdeset milijonov ljudi pa je še danes nepismenih, od tega kar dve tretjini žensk.
Pred dvajsetimi leti je osnovno šolo obiskovalo osem od desetih otrok, danes jo obiskuje devet od desetih. Stanje se torej izboljšuje, vendar so med posameznimi deli sveta še vedno velike razlike. Zaostaja predvsem podsaharska Afrika, kjer osnovno šolo obiskuje le 2/3 otrok. V državah kot so Burkina Faso, Džibuti, Eritreja, Etiopija, Mali in Niger je v osnovno šolo vključenih manj kot 50 % otrok odgovarjajoče starosti. Še vedno je zaskrbljujoč tudi razkorak med spoloma, še posebej v podsaharski Afriki in južni Aziji. Kljub temu pa dosežki v nekaterih državah vzbujajo optimizem, npr. v Ugandi in Malaviju kjer se je število v otok, ki so vključeni v osnovno šolanje, v petih letih podvojilo in že presega 80 %.
Kaj je potrebno narediti?
Vlade morajo zagotoviti dostop do kakovostnega osnovnošolskega izobraževanja tudi v najbolj revnih predelih sveta. Pogosto so bili učinkoviti mehanizmi za povečanje števila šolajočih otrok odprava šolnin, brezplačna prehrana, zdravstvena oskrba ter podpora njihovim družinam. Slednje je še posebej ključno pri zagotavljanju, da otroci osnovno šolo tudi končajo. Mnogi šole nikoli ne končajo, saj morajo zgodaj poprijeti za delo in preživljati svojo družino. Nujno je tudi izobraževanje učiteljev in učiteljic za izboljšanje kakovosti izobraževanja.
Kako pri tem sodelujejo slovenske NVO?
Izpolnjevanje drugega cilja je v Sloveniji zelo aktivno. V svojih projektih se s tem področjem ukvarjajo Društvo Humanitas, Slovenska Filantropija, Zavod Voluntariat, Društvo Edirisa, Umanotera, Ustanova Skupaj ter Mirovni Inštitut. Ciljna skupina teh projektov so otroci iz držav Zahodnega Balkana, Afrike, pa tudi iz Azije.
TUDI TI lahko otrokom omogočiš šolanje!
- Državne institucije opomni o problematiki in pomenu dostopa do osnovne izobrazbe
- Poveži se s šolami in relevantnimi organizacijami ter z njimi organiziraj akcijo v lokalnem okolju
- Postani prostovoljka oziroma prostovoljec v Sloveniji ali drugje v svetu, ki podpira izobraževanje otrok
- Nameni sredstva za razvojno izobraževalne projekte v revnejših predelih sveta.
[/av_tab]
[av_tab title=’Lahko vzpostaviš enakopravnost’ icon_select=’no’ icon=’ue800′ font=’entypo-fontello’]
MILENIJSKI CILJ ŠT. 3: Zagotoviti enakost med spoloma in dati več moči ženskam
Odpraviti neenakost med spoloma v osnovnih in srednjih šolah, če je mogoče do leta 2005, in na vseh nivojih do leta 2015.
Ženske opravijo 66 % svetovnega dela za manj kot 5 % svetovnega plačila. V najbolj revnih delih sveta je med populacijo starejšo od 15 let nepismenih skoraj dvakrat več žensk kot moških. Kljub temu, da se je število šolajočih se deklet v vseh regijah sveta v zadnjih letih povečalo ter s tem zmanjšalo nesorazmerje med dečki in deklicami v osnovnih šolah, je ta še zelo daleč od doseženega. V svetovnem merilu namreč le 66 % deklet zaključi osnovnošolsko izobrazbo, v primerjavi s 76 % dečkov.
Čeprav se delovni trg za ženske počasi odpira, še posebej v nekmetijskem sektorju, so zaposlitvene možnosti za ženske še vedno slabe in njihovo delo je v primerjavi z moškimi večkrat neplačano. V kolikor imajo plačano zaposlitev, so njihove plače praviloma zelo nizke in jim ne omogočajo dostojnega življenja. Prav tako nimajo dostopa do odgovornejših služb, ki so še zmeraj tradicionalno v domeni moških, redkeje pa se tudi pojavljajo v političnem življenju (na čelu držav, v parlamentih itd).
Izrek: “Revščina ima ženski obraz” ni naključen. Globalni napredek in mir bosta lahko dosežena le tako, da bodo vsi ljudje lahko sami upravljali s svojimi življenji in imeli možnost sami skrbeti zase in za svoje družine. Družbe, ki podpirajo enakopravnost žensk in moških, imajo večjo možnost, da dosežejo razvojne cilje tisočletja. Vsak posamezni cilj je neposredno povezan s pravicami žensk.
Kaj je potrebno narediti?
Države morajo prepoznati, da spolna neenakost močno prispeva k revščini in zato zagotoviti zakone, ki varujejo njihove pravice. Za dosego ciljev je potrebno opolnomočiti ženske in jim zagotoviti dostojno zaposlitev ter enakopravno participacijo v političnem življenju. Še posebej je pomembno podpreti je v ruralnih okoljih, jim zagotoviti lastniške pravice do zemlje in posesti, se boriti proti nasilju nad ženskami, podpirati njihovo šolanje, spodbujati sodelovanje ženske v vseh nivojih političnega življenja.
Kako pri tem sodelujejo slovenske NVO?
Večina organizacij, ki si prizadeva za enake možnosti žensk, deluje na področju Zahodnega Balkana in Afrike. To so Društvo Evropska mreža za enakost spolov, Mesto žensk, Racio social, Društvo SOS telefon, Ekvilib inštitut, Humanitas, Umanotera, Mirovni Inštitut ter mnoge druge.
TUDI TI lahko vzpostaviš enakopravnost!
- Ne dovoli, da so deklicam in ženskam v tvojem okolju kršene pravice, zavzemaj se za nenasilno komunikacijo in ne podpiraj sovražnega govora
- Spodbujaj vključevanje ženske v politično življenje
- Razmisli o lastnih stereotipih do ženskega spola in o odnosu do žensk v svojem okolju.
[/av_tab]
[av_tab title=’Lahko ohraniš mlado življenje’ icon_select=’no’ icon=’ue800′ font=’entypo-fontello’]
MILENIJSKI CILJ ŠT. 4: Zmanjšati smrtnost otrok
Med leti 1990 in 2015 za dve tretjini zmanjšati smrtnost otrok mlajših od pet let.
70 odstotkov otroških smrti gre pripisati šestim vzrokom: diareja, malarija, neonatalna infekcija, pljučnica, prezgodnji porod ter pomanjkanje kisika pri rojstvu. Podatki sicer kažejo, da je med leti 1990 in 2006 stopnja smrtnosti otrok močno padla in v letu 2007 je smrtnost otrok mlajših od pet let prvič v zgodovini padla pod 10 milijonov. A čeprav je to izjemen napredek, še ni čas za zadovoljstvo, saj je možno večino teh smrti preprečiti s cenovno dostopnimi metodami – z dostopom do čiste vode, dobre hrane ni zdravstvene oskrbe.
90% otroških smrti pod 5 letim se zgodi v samo 42 državah, s podsaharsko Afriko kot še posebej občutljivo regijo. Velike razlike obstajajo znotraj posameznih regij, saj so najbolj izpostavljeni otroci revnih in ruralnih družin ter otroci neizobraženih mater.
Kaj je potrebno narediti?
Potrebno je omogočiti cepljenje otrok v prvih letih življenja, prepoznati in zdraviti bolezni v njihovi zgodnji fazi ter zagotoviti zdravstvene delavce, še posebej v najbolj revnih, ruralnih predelih. Mladim ženskam je potrebno tudi izboljšati dostop do informacij o spolnem in reproduktivnem zdravju. Zavzemati se je potrebno za javni dostop do osnovne zdravstvene oskrbe in povečati razvojno pomoč, ki bo pripomogla k graditvi trdnih zdravstvenih sistemov.
Kako pri tem sodelujejo slovenske NVO?
Unicef Slovenija se zmanjševanja smrtnosti otrok loteva na več načinov: zagotavljanje cepiv, čiste pitne vode in sanitarij, izboljšanje družinske samooskrbe ter hiter odziv na krizne razmere.
TUDI TI lahko ohraniš mlado življenje!
- Spregovori o nasilju med otroki, v šoli ali lokalni skupnosti
- Zavzemaj se za univerzalno in vsem dostopno zdravstveno oskrbo
- Nadzoruj in opominjaj vladne institucije, naj namenijo več sredstev za izboljšanje zdravstvenih razmer v svetu
- Organiziraj dobrodelno akcijo
[/av_tab]
[av_tab title=’Lahko ozdraviš svet’ icon_select=’no’ icon=’ue800′ font=’entypo-fontello’]
MILENIJSKI CILJ ŠT. 5: Izboljšati zdravje mater
Za tri četrtine zmanjšati število smrti žensk zaradi nosečnosti in poroda ter doseči optimalno reproduktivno zdravje do leta 2015.
V današnjem svetu imamo veliko znanja in vemo, kako reševati življenja večine žensk in njihovih otrok zaradi zapletov v nosečnosti in med porodom. Vendar se skupno število smrti mater (petsto tisoč na leto) in njihovih otrok (štiri milijone na leto) v zadnjih sedmih letih ni bistveno zmanjšalo. Vsako minuto zaradi zapletov v nosečnosti ali med porodom umre ena ženska, čeprav je te zaplete v večini držav v svetu mogoče preprečiti. Med bogatimi in revnimi državami, kakor tudi med bogatimi im revnimi znotraj državah, obstajajo velike razlike v umrljivosti mater. V Nigru umre ena od sedmih žensk zaradi nosečnostnih in porodnih zapletov, na Švedskem pa ena izmed sedemnajst tisoč.
Tudi v Evropi ženske še vedno umirajo zaradi rojevanja, čeprav je število smrti bistveno manjše kot v revnejših predelih sveta. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da nekatere države, predvsem manj bogate iz vzhodne Evrope, krepko zaostajajo pri uresničevanju tega cilja. Nekatere evropske države beležijo celo porast umrljivosti mater, v Sloveniji pa ta številka v zadnjih dvajsetih letih zelo niha. Če je v začetku devetdesetih let umrljivost v Sloveniji dosegla povprečno raven zahodnoevropskih držav (pet smrti na sto tisoč živorojenih otrok), je v sredini devetdesetih let ponovno narasla na še enkrat višjo raven in na tej ravni z nekaj nihanji navzdol ostaja že skoraj deset let.
Kaj je potrebno narediti?
Potrebno je zagotoviti ustrezno financiranje zdravstvenega sistema, še posebej področja spolnega in reproduktivnega zdravja. Poskrbeti je potrebno tudi za vzpostavitev nacionalnih programov, ki bodo zmanjšale smrtnost mater ter usposobiti zdravstvene delavce, ki bodo zagotovili ustrezno oskrbo med in po porodu. Še posebej je potrebno biti pozoren na najbolj ranljive skupine, ki nimajo dostopa do zdravstvenih storitev in do žensk, ki so žrtve nasilja doma.
Kako pri tem sodelujejo slovenske NVO?
Z informiranjem žensk o pravicah do reproduktivnega zdravja se ukvarjajo Združenje naravni začetki, Društvo Živa, Slovenska Filantropija – Center za promocijo zdravja ter Slovenska Karitas in še nekatere druge nevladne organizacije. Društvo Afriški center se aktivira na področju zdravja žensk in otrok skozi prehranske navade.
TUDI TI lahko izboljšaš zdravje mater!
- Pouči se o spolnih in reproduktivnih pravicah žensk in o tem ozavesti tudi ljudi okoli sebe
- Bori se proti nasilju nad ženskami
- Pozovi vlado in ustrezne državne institucije, naj vlagajo v zdravstveno oskrbo za ženske, tako doma kot po svetu
- Poveži se z mediji in jih opozori na problem spolnih in reproduktivnih pravic žensk po svetu
MILENIJSKI CILJ ŠT. 6: Boriti se proti virusu HIV/aids, malariji in drugim boleznim
Do leta 2010 zagotoviti univerzalno dostopnost zdravljenja okužb z virusom HIV/aids ter zmanjšati širjenja virusa HIV/aidsa, malarije ter drugih bolezni do leta 2015.
Število okuženih s HIV stalno narašča in po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije že presega 30 milijonov. Ocenjujejo, da se dnevno okuži več kot 7.000 ljudi. Večina okuženih z virusom živi v podsaharski Afriki, 60 % med okuženimi je žensk. Za malarijo vsako leto umre preko milijon ljudi, med njimi kar 80% otrok mlajših od 5. let. Epidemija je največja v podsaharski Afriki. Vsak otrok v malaričnem geografskem pasu preboli malarijo vsaj štirikrat letno, kar ima za posledico hudo slabokrvnost, zmanjšano odpornost, večjo možnost za druge okužbe in počasnejši razvoj.
Naraščajoča odpornost povzročitelja, nedostopnost protimalaričnih zdravil in vse slabše ekonomsko stanje številnih držav globalnega Juga so v zadnjih letih privedli do dodatnega poslabšanja globalnega epidemiološkega stanja na področju malarije v svetu. Izsledki številnih raziskav kažejo, da uporaba preventivnih ukrepov za zaščito pred piki komarjev (impregnirane mreže proti komarjem za spanje) in takojšnje ustrezno zdravljenje pomembno zmanjšata smrtnost zaradi malarije.
Revnejše prebivalce tropskih držav ogroža še cela vrsta drugih bolezni in stanj npr. podhranjenost, kronične bolezni kot sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja, tuberkuloza, driske, ter številne druge okužbe, ki jih marsikje v svetu uspešno preprečujemo s cepljenji (mumps, oslovski kašelj, ošpice, davica, rdečke, hepatitis B, tetanus).
Kaj je potrebno narediti?
Potreben je trajnostni nacionalni zdravstveni sistem, ki bo zagotavljal kvalitetne storitve ter medsektorski pristop z jasno dolgoročno vizijo in načrti za zmanjšanje okužb z virusom HIV in drugimi prenosljivimi boleznimi. Nujno je izobraževanje in ozaveščanje o zaščiti pri spolnih odnosih in povečanje dostopnosti do kondomov, za bolj proti boleznim pa je potrebno tudi povečati finančna sredstva za zdravstvene storitve.
Kako pri tem sodelujejo slovenske NVO?
Prakso na tem področju imata Sekcija za Tropsko medicino ter Inštitut za varovanje zdravja. Na svojih ekspedicijah po Afriki se poleg zdravljenja ukvarjajo tudi z izobraževanjem medicinskega osebja, zbiranjem cepiv ter nakupom mrež. Slovenska Filantropija in Humanitas sta aktivna na področju ozaveščanja lokalnega prebivalstva v Afriki.
TUDI TI! lahko ozdraviš svet
- Deluj preko meja in prostovoljno posveti svoj čas in skrb najbolj ranljivim skupinam, obolelim za HIV/aidsom ali drugimi prenosljivimi boleznimi
- Pozanimaj se o vzrokih prenosljivih bolezni, ozaveščaj svojo okolico ter premagaj stereotipe o ljudeh, ki imajo prenosljive bolezni.
[/av_tab]
[av_tab title=’Si lahko eno z naravo’ icon_select=’no’ icon=’ue800′ font=’entypo-fontello’]
MILENIJSKI CILJ ŠT. 7: Zagotoviti okoljsko trajnost
Vključitev trajnostnega razvoja v uradne politike in programe držav ter zaustaviti izgubo naravnih virov, kar pomeni predvsem bistveno zmanjšanje izgube biotske raznovrstnosti, do le ta 2015 zmanjšati število ljudi brez dostopa do pitne vode in osnovnih sanitarij ter do leta 2010 bistveno izboljšati življenjske razmere za najmanj 100 milijonov prebivalcev barakarskih naselij.
Hitro rast industrijske proizvodnje in promet ter masovno potrošništvo so povzročili, da se človeštvo danes nahaja na točki, ko ogroža svoj lasten dolgoročen razvoj in obstoj. Globalno segrevanje, deforestacija, zdesetkane ribje populacije, konflikti za naravne vire, izginjanje biotske raznovrstnosti ter vse večja onesnaženost vode, zemlje in zraka zadevajo vse prebivalce planeta, vendar pa so najrevnejši tisti, ki jih ti procesi največkrat in najbolj prizadenejo. Gospodarska ekspanzija, temelječa na fosilnih gorivih je vir visoke koncentracije toplogrednih plinov v našem ozračju, ki povzročajo segrevanje zemeljskega ozračja in s tem povezane klimatske spremembe. Izsekavanje gozdov, ki so naravni ponori toplogrednih plinov ta problem še dodatno povečuje, hkrati pa povzroča izumiranje rastlinskih in živalskih vrst, le malo pa je narejenega za njihovo ohranitev. Do leta 2008 je bilo namreč zaščitenih le 12% območij, na katerih te vrste živijo in še ta so velikokrat slabo upravljana in kljub zaščiti podvržena onesnaževanju. Nič na boljšem pa niso vodne živali. Nediskriminatoren ribolov je skupaj s podnebnimi spremembami spravil številne ribje in ostale morske vrste na rob izumrtja in obenem ogrozil obstanek številnih lokalnih skupnosti v partnerskih državah, ki so življenjsko odvisne od ribolova.
Poseben primer v nespametnem odnosu do okolja pa predstavlja trenuten sistem upravljanja vodnih virov. 1,2 milijarde ljudi še danes nima zagotovljenega dostopa do pitne vode, 2,5 milijarde ljudi nimata dostopa do ustreznih sanitarij in kar 1,5 milijona otrok letno umre zaradi infekcij, ki jih dobijo s pitjem oporečne vode, med tem ko se 92% rečnih voda porabi za potrebe kmetijstva, urbanizma in industrije.
Kaj je potrebno narediti?
Najpomembnejše je preprečiti izgubo naravnih virov, saj ti predstavljajo preživetveno osnovo za vse. To se nanaša na preprečevanje izgube gozdov, predvsem v biotsko pestrih območjih, izgubo biotske raznovrstnosti, zmanjševanje ozonske luknje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Konkretnejši okoljski cilj mednarodne skupnosti pa je, da do leta 2015 prepolovi število ljudi, ki nimajo dostopa do kakovostne pitne vode. Občutno je treba izboljšati tudi življenjske pogoje za sto milijonov prebivalcev, ki živijo v revnih predmestjih.
Kako pri tem sodelujejo slovenske NVO?
Vse več organizacij se vključuje v prizadevanje za okoljsko trajnost. Organizacije kot so Ekvilib Inštitut, Umanotera, Društvo Focus, Slovenska Filantropija, Humanitas, Inštitut eko-globalnega partnerstva, Slovensko društvo za ZN in Društvo planet Zemlja se v svojih projektih ukvarjajo z različnimi temami: podnebne spremembe,ohranitev živalskih in rastlinskih vrst, pitna voda, obnovljivi viri, prehranska varnost, odgovorno potrošništvo itd.
TUDI TI! si eno z naravo
- Kupuj preudarno in zmanjšaj svojo potrošnjo
- Kadar kupuješ, kupuj v pravični trgovini ter izbiraj lokalno in ekološko pridelano hrano
- Postani prostovoljec v gibanju pravične trgovine
- Postani vzor drugim in v vsakdanu zmanjšaj svoj vpliv na okolje – čim manj se vozi z avtom, recikliraj, ne uporabljaj kemikalij, uporabljaj varčne žarnice.
[/av_tab]
[av_tab title=’Se lahko vključiš v partnerstvo za razvoj’ icon_select=’no’ icon=’ue800′ font=’entypo-fontello’]
MILENIJSKI CILJ ŠT. 8: Vzpostaviti globalno partnerstvo za razvoj
Celovita obravnava zadolženosti partnerskih držav in nadaljnji razvoj odprtega, na pravilih temelječega, preglednega in nediskriminatornega trgovinskega ter finančnega sistema, pri čemer se upoštevajo specifične potrebe najmanj razvitih držav, držav brez dostopa do morja in malih otoških partnerskih držav. Poleg tega pa v sodelovanju z zasebnim sektorjem omogočiti izkoriščanje prednosti, ki jih nudijo nove tehnologije, še posebej pa v sodelovanju s farmacevtskimi podjetji omogočiti partnerskim državam dostop do nujnih zdravil.
Doseganje prvih sedmih ciljev je predvsem naloga partnerskih držav, v smislu, da morajo same sprejeti in implementirati politike za njihovo doseganje in tako narekovati svoj razvoj. Naloga razvitih držav pa je, da jim pri tem pomagajo z učinkovitimi programi pomoči, odpisovanjem dolgov in bolj pravičnimi mednarodno-trgovinskimi pravili. Že pred štiridesetimi leti so razvite države obljubile, da bodo za razvojno pomoč partnerskim državam namenile 0,7% svojega bruto družbenega proizvoda, a do danes je ta cilj doseglo le pet države. Leta 2007, torej leto pred izbruhom finančne krize, so razvite države za razvojno pomoč nerazvitim namenile zgolj 0,28% BDP, kar je manj kot leta 1993. Večino pomoči še danes tvori odpisovanje ali prestrukturiranje dolgov najbolj zadolženim državam, ki je sicer dobrodošlo, a zaradi nezadostne usposobljenosti zadolženih držav za pripravo in izvajanje programov, ki so pogojevani s strani donatorjev.
Trenutni svetovni trgovinski sistem je zelo nepošten do partnerskih držav in dovoljuje bogatim državam, da s protekcionističnimi ukrepi šibi izvozne možnosti revnih držav, katere pa se na drugi strani sili v odpiranje lastnih trgov za lastno blago. Razvite države s kmetijskimi subvencijami povzročajo prekomerno produkcijo hrane, kar znižuje njeno ceno na svetovnem trgu in tako 900 milijonov ljudi iz razvitih držav, ki so eksistencialno odvisni od kmetijstva, postavlja na rob preživetja. Kljub temu, da so tudi razvite države že za več kot 40 držav t.i. globalnega juga odpravile carinske omejitve, se njihov delež v uvozi teh držav ni povečal, predvsem na račun različnih administrativnih omejitev in predpisov o poreklu in ukrepov za zaščito potrošnikov, ki so velikokrat zlorabljeni za omejevanje uvoza iz nerazvitih držav.
Kaj je potrebno narediti?
Razvite države morajo uresničiti svojo zavezo in nameniti 0,7% BDP za pomoč nerazvitim, ki pa mora biti učinkovita, kvalitetna in transparentna. Donatorji bi morali svojo pomoč nameniti na tista področja partnerskih držav, kjer je ta najbolj pomembna in poenostaviti procese za pridobivanje te pomoči. Odpraviti je potrebno obstoječe nepravilnosti v svetovnem finančnem in trgovinskem sistemu, ki diskriminirajo revne, ter pospešiti vključevanje partnerskih držav vanj pri čemer je še posebej pomembno odpiranje trgov razvitih držav za blago nerazvitih. Z učinkovito razvojno pomočjo, spremembami trgovinskih režimov in odpisom dolgov, bi partnerske države pridobile dovolj denarja za lasten razvoj zdravstvenega, izobraževalnega in ostalih sistemov, potrebnih za uresničevanje milenijskih razvojnih ciljev.
Kako pri tem sodelujejo slovenske NVO?
Globalno partnerstvo na slovenskem deluje v obliki Platforme nevladnih organizacij za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč SLOGA. Ta je članica Evropske konfederacije nevladnih organizacij za razvoj in pomoč – Concord in Evropske mreže Eurostep.
TUDI TI si lahko del globalnega partnerstva za razvoj!
- Opozarjaj na nepravično mednarodno-trgovinsko ureditev
- Vključi se v delo organizacij, ki se ukvarjajo z razvojno pomočjo
- Od političnih odločevalcev zahtevaj uporabo načela pravičnosti ob sklepanju trgovinskih
- Odpiši dolg prijatelju iz Bangladeša
- Kupuj izdelke pravične trgovine.
[/av_tab]
[/av_tab_container]