Orodje SDG Action Manager sta s skupnimi močmi razvili organizacija B Lab in pobuda Združenih narodov Global Compact. Združuje oceno učinka, ki so jo pripravili pri B Lab, deset načel pobude Global Compact in cilje trajnostnega razvoja. Z njim želijo podjetjem omogočiti, da sprejmejo smiselne ukrepe prek dinamičnega samoocenjevanja, primerjanja in izboljšanja.

SDG Action Manager je vsem podjetjem na voljo brezplačno. Pri njegovem razvijanju so sodelovali različni deležniki; strokovnjaki za trajnost podjetij, civilna družba, Združeni narodi, akademska skupnost. Navdihnila ga je skupnost certificiranih B korporacij in sodelujoča podjetja pobude Združenih narodov Global compact. Njegov razvoj so finančno omogočili Oddelek za mednarodni razvoj DFID, fundacija Generation Foundation, Emmanuel Faber, fundacija Billa in Melinde Gates, Mednarodni raziskovalni center za razvoj (IDRC), fundacija Robert Wood Johnson in fundacija Skoll.

Andrew Kassoy, soustanovitelj in izvršni direktor organizacije B Lab Global: “Sprememba vloge podjetij v družbi je vedno bila v središču vizije B Lab. Zdaj, ko nam je ostalo le še deset let za uresničitev Agende za trajnostni razvoj 2030, vloga podjetij ni le sodelovanje pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, temveč vodenje – uporaba moči podjetij za reševanje najbolj nujnih svetovnih težav in navdihovanje drugih, da storijo enako. SDG Action Manager je edinstveno orodje, ki podjetjem pomaga pri ukrepanju in nenehnem izboljševanju ukrepov, ter na da koncu uporabijo svoje podjetje kot silo dobrega.”

Lise Kingo, generalna in izvršna direktorica pobude Združenih narodov Global Compact: “Kljub resničnemu napredku poslovne skupnosti je postalo jasno, da se ukrepi ne kosajo z velikostjo izziva. Poslovna skupnost mora imeti pomembno vlogo pri uresničevanju obljub o skupni in trajni blaginji za vse. SDG Action Manager, ki temelji na naših načelih, smo razvili za mobilizacijo zasebnega sektorja in zato, da se vrnemo na prave tire pri uresničevanju Agende 2030”.

Do orodja SDG Action Manager lahko dostopate na spletni strani unglobalcompact.org/sdgactionmanager. Novica v angleškem jeziku je dostopna tukaj.

The post Novo orodje za podjetja v pomoč pri uresničevanju Agende 2030 first appeared on Globalno učenje.

Na slovesnosti so svoja podjetja in podjetniške ideje predstavila prva generacija štipendistov Fundacije za ustvarjalne mlade. Deset najbolj perspektivnih mladih podjetnic in podjetnikov v državi se lahko – kljub temu, da je njihova povprečna starost pod 18 leti – pohvali z vidnimi poslovnimi uspehi. Z inovativnimi in družbeno odgovornimi idejami dokazujejo, da podjetništvo nima starostne omejitve.

Fundacijo za ustvarjalne mlade je, skupaj z desetimi uspešnimi slovenskimi podjetji, lani ustanovil Pospeševalnik mladinskega podjetništva Ustvarjalnik. Namenjena je najbolj izstopajočim mladim pri nas, ki navdihujejo s svojimi inovativnimi in smelimi poslovnimi idejami. Vsako leto deset mladih z ambicioznimi obšolskimi projekti za obdobje enega leta prejme mesečno štipendijo, mentorsko ekipo in drugo potrebno podporo, da lahko udejanjijo svoje projekte. Predsednik republike je dolgoletni podpornik programov Ustvarjalnika. Med drugim je leta 2015 odprl vrata Predsedniške palače mladim inovatorjem in podjetnikom, ki so razvijali svoje poslovne ideje od prve zamisli do dejanske izvedbe, lani pa predstavitvi Fundacije za ustvarjalne mlade.

Udeležence sta nagovorila tudi gosta iz tujine, ki sta mlade podjetnike spodbudila k nadaljevanju njihovih ustvarjalnih poti.

Dr. Alexander Bard je filozof, ki je svojo kariero začel kot glasbeni producent. Področje njegovega raziskovanja so sodobni trendi. Kot idejni oče estonske e-države je pomagal uvajati brezplačen brezžični dostop do interneta, kar je omogočilo dostopnost elektronskih storitev, ki jih ponuja država Estonija. Je avtor nekaterih najbolj citiranih raziskav o trendih prihodnosti, v svojih knjigah pa eden glavnih kritikov sodobne tehnologije.

Ashraf Mizo je eden vodilnih predstavnikov socialnega podjetništva v Sudanu. Kot inženir želi spremembe uvajati skozi nove tehnologije, zato je ustanovil podjetje Nayla Proesthetics. Podjetje ljudem v neprivilegiranih in revnih okoljih pomaga z visokotehnološko cenovno dostopno proestetiko in protezami po amputacijah.

Veronika Rožmanc, prejemnica obeh nagrad, je študentka oblikovanja iz Logatca. Svoj estetski čut, odgovornost do naravnega in otroka v srcu je uporabila za izdelavo otroške igrače – šotora Oli v obliki kita. Njen izdelek je v Sloveniji in na tujem v zadnjem letu zmagal na vseh natečajih, na katere je bil prijavljen, trenutno pa ima Veronika zanj bistveno več naročil, kot jih lahko izpolni. Preskok iz oblikovalke v podjetnico bo dokončno izpeljala s pomočjo podjetja Plastika Skaza, ki je Olija vzelo pod svoje okrilje.”

Vir: Urad Predsednika RS

Vir fotografije: STA

Projekt Globalna odgovornost za prihodnost financira Evropska mreža za globalno učenje – GENE. Projekt je del programskih aktivnosti CEP, ki jih sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve iz sredstev za mednarodno razvojno sodelovanje.

The post S sprejemom pri predsedniku Pahorju zaključili projekt Globalna odgovornost za prihodnost first appeared on Globalno učenje.

Gradiva so bila uporabljena pri izvajanju delavnic globalnega učenja, ki so jih izvajale nevladne organizacije, vključene v projekt. Glavni namen delavnic je bil, da s podporo in mentorstvom predstavnikov nevladnih organizacij, mladi pridobijo znanje in spretnosti, potrebne za spodbujanje trajnostnega načina življenja, vključno s spoštovanjem človekovih pravic, enakosti spolov, spodbujanjem kulture miru in nenasilja, državljanstva sveta ter spoštovanjem kulturne raznolikosti.

Z umestitvijo na svetovni splet so gradiva prosto dostopna vsem zainteresiranim, kar povečuje njihovo uporabnost in trajnost projektnih rezultatov.

ODKLJUKNICA

TRAJNOSTNA NARAVNANOST PODJETNISKE IDEJE

Projekt Globalna odgovornost za prihodnost financira Evropska mreža za globalno učenje – GENE. Projekt je del programskih aktivnosti CEP, ki jih sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve iz sredstev za mednarodno razvojno sodelovanje. V projektu sodelujemo Center za evropsko prihodnost, podjetniški “peskovnik” Ustvarjalnik in nevladne organizacije: Forum za enakopravni razvoj, platforma SLOGA in društvo Humanitas.

The post Ali je moja podjetniška ideja trajnostno naravnana? first appeared on Globalno učenje.

Priročnik je namenjen izobraževalcem v podjetništvu, mentorjem podjetniških krožkov in drugim zainteresiranim. Osmišlja vnos globalne dimenzije v podjetniške krožke in pri tem zajema šest izbranih področij: globalne izzive na splošno, okoljsko degradacijo, enakost spolov, pravično trgovino, dostojno delo in delo otrok ter vpliv podjetja na prostor. Teme so avtorice izbrale kot začetni paket tem, ki bi jih bilo potrebno nasloviti v podjetniških krožkih, če želimo, da mladi razvijajo podjetniške ideje, ki bodo naravnane trajnostno.

S prikazom dobrih in slabih praks podjetij želi priročnik osvetliti stanje, v katerem smo se znašli tudi zaradi neenakomernega in pogosto netrajnostnega ekonomskega razvoja. V zadnjem delu predstavi smernice delovanja podjetij na trajnostni način s preprostimi primeri, ki omogočajo konkretni prenos smernic v katerokoli podjetje ali podjetniško idejo. Priročniku so priloženi tudi primeri učnih ur, ki izobraževalcem omogočajo izvedbo aktivnosti v podjetniških krožkih, s prilagoditvami pa tudi v drugih izobraževalnih okoljih.

Globalna dimenzija danes prepleta vsa področja našega življenja. Vsaka odločitev ima dandanes globalne posledice. Ljudje živimo in delujemo pod istim nebom, dihamo isti zrak in smo soodgovorni za globalne izzive, ki so realnost današnjega globaliziranega sveta. Podnebne spremembe, migracije, neenakomeren ekonomski razvoj in še bi lahko naštevali. Podjetništvo predstavlja eno od področij, kjer lahko z malo truda jasno vnesemo globalno dimenzijo v celoten proces od zasnove podjetniške ideje do njene izpeljave.

Podlago in potrebo za tovrstno vključitev lahko najdemo tudi v ciljih trajnostnega razvoja, zgodovinskem dogovoru mednarodne skupnosti za odpravo revščine, zmanjševanje neenakosti, zagotovitev napredka ter zaščite okolja za sedanje in bodoče generacije, ki so ga države sveta sprejele 25. septembra 2015. Med njimi je bila tudi Slovenija.

Hkrati pa jasna potreba po vključitvi učenja za globalno državljanstvo izhaja iz globalnega stanja, v katerem smo se znašli. Bussiness as usual pristop k podjetništvu že dolgo več ne deluje, krepiti je potrebno globalno ozaveščenost in prepoznavanje soodvisnosti na vseh nivojih našega življenja. Kot je rekel Martin Luther King, borec za državljanske pravice, ko poješ svoj zajtrk, si odvisen že od polovice sveta. Kakav iz Gane, kava iz Etiopije, palmovo olje iz Indonezije … Kdo vse je vpet v mrežo proizvodov in ekonomskih tokov ter na kakšen način? Ali kot podjetnik/-ca razmišljam o svojem vplivu, ki ga imam na vse deležnike v procesu zasnove in izpeljave svoje podjetniške ideje? Je moja podjetniška ideja trajnostna? Sta podjetništvo in trajnostni razvoj sploh združljiva?

Priročnik je nastal v sklopu projekta Globalna odgovornost za prihodnost, ki ga  financira Evropska mreža za globalno učenje – GENE. Projekt je del programskih aktivnosti CEP, ki jih sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve iz sredstev za mednarodno razvojno sodelovanje. financira Evropska mreža za globalno učenje – GENE. Besedilo priročnika izraža mnenja avtoric in ne predstavlja uradnega stališča Vlade Republike Slovenije.

The post Izobraževalcem na voljo priročnik o vnašanju globalne dimenzije v podjetništvo first appeared on Globalno učenje.

Na startup potovanju po železniških tirih so se mladim v vlogi mentorjev pridružili tudi najbolj cenjeni slovenski poslovneži. Organizatorji so petdesetim izbranim mladim udeležencem želeli s tem potovanjem olajšati začetek posla in jih predvsem navdihniti, da bodo svoje ideje tudi udejanjili. Vloga nevladnih organizacij je bila, da skušajo v projektne ideje mladih vnesti tudi globalno trajnostno komponento, ki presega zgolj družbeno odgovornost, daj opozarja na vse tri vidike trajnostni: socialnega, ekonomskega in okoljskega.

Nagrado za najbolj družbeno koristno idejo je dobil projekt Home Help, ki ga vodi Filip Uranc, z njim pa naj bi pomagali starejšim ljudem pri hišnih opravilih. To nagrado so omogočili podporniki in sofinancerji GENE, CEP, Evropska komisija in Ministrstvo za zunanje zadeve.

Nekateri mladi, ki so se udeležili naših delavnic globalnega učenja pred samim vlakom, so na splošno pokazali zanimanje za globalno učenje, spraševali o pravični trgovini, pridobivanju certificiranih materialov… Predvsem so si zapomnili delavnico o oblačilih, koliko vode se porabi za proizvodnjo hlač.  Nekatere je zanimalo kako vnesti komponento etičnosti v njihovo podjetniško idejo.

Projekt financira Evropska mreža za globalno učenje – GENE. Projekt je del programskih aktivnosti CEP, ki jih sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve iz sredstev za mednarodno razvojno sodelovanje.

The post Startup vlak mlade podjetnike zapeljal do Sofije in nazaj first appeared on Globalno učenje.

Mladi podjetniki so spoznavali načela pravične trgovine in dostojnega dela ter na kaj vse morajo biti pozorni pri načrtovanju in uresničevanju podjetne ideje, da ne bodo izkoriščali ljudi, škodovali naravi ali pretirano izkoriščali naravnih virov.

Namen delavnice globalnega učenja v povezavi s podjetništvom je bil, da začnejo razmišljati širše o vplivu njihovega izdelka/storitve oziroma o sestavnih delih, ki so za izdelavo njihovega izdelka potrebni.

Udeleženci so preko izkustvene aktivnosti spoznali slabosti hitre mode in alternativne načine proizvodnje – pravičnotrgovinske izdelke in storitve – ter bili pozvani, da svoje ideje oblikujejo na bolj pravičnotrgovinski način. V diskusiji smo preučili, kako bi lahko njihovi izdelki bili še bolj trajnostno naravnani. Mladim podjetnikom je platforma SLOGA ponudila tudi možnost individualnega svetovanja, kar so nekateri udeleženci delavnice že izkoristili.

Vedno več mladih v Sloveniji se vključuje v podjetniške krožke in aktivnosti, ki spodbujajo razvijanje podjetništva. Vendar pa tovrstne aktivnosti premalo pozornosti namenjajo globalni dimenziji in trajnostnemu razvoju. Glavni namen delavnic je, da s podporo in mentorstvom predstavnikov nevladnih organizacij, mladi pridobijo znanje in spretnosti, potrebne za spodbujanje trajnostnega načina življenja, vključno s spoštovanjem človekovih pravic, enakosti spolov, spodbujanjem kulture miru in nenasilja, državljanstva sveta ter spoštovanjem kulturne raznolikosti.

Udeležencem delavnice smo predstavili tudi možnost, da se njihove ideje potegujejo tudi za nagrado na izboru za naj etično idejo ob zaključku projekta.

Projekt financira Evropska mreža za globalno učenje – GENE. Projekt je del programskih aktivnosti CEP, ki jih sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve iz sredstev za mednarodno razvojno sodelovanje.

The post SLOGA z mladimi podjetniki o trajnostnih izdelkih in storitvah first appeared on Globalno učenje.

Predstavljamo zgolj 2 primera, ki orisujejo problematiko svetovnih verig preskrbe s hrano:

Čokolada

Vrednost globalnega trga s čokolado se je v letu 2015 gibala okoli 80 milijard ameriških dolarjev. Podatki kažejo, da vrednost trga še raste. Evropske trgovske verige štejejo kar 47% globalne prodaje v okviru verig preskrbe s čokolado. Delež, ki ga dobijo pridelovalci v Zahodni Afriki pa znaša zgolj 6,6%. Ta odstotek (za pridelovalce) se je v zadnjih nekaj desetletjih stalno nižal. Pridelovalci kakava tako pogosto ne zaslužijo dovolj, da bi lahko imeli dostojno življenje, kaj šele plačali delovni sili, ki dela na kakavovih plantažah dostojno plačo. To je med drugim posledica majhnosti kmetij, relativno nizkega pridelka in nizkih ter spreminjajočih cen kakava. Ob tem je pomembno dejstvo tudi, da je kakav rastlina, ki je občutljiva na podnebne spremembe, ki so v tem okviru le še dodatna grožnja s posledicami za najšibkejše. Zaradi pomanjkanja drugih zaposlitev morajo delavci pogosto delati cele dneve. Celo otroci so prisiljeni opuščati šolanje ter pogosto prisiljeni delati na plantažah. v letu 2015 je več kot 2 milijona otrok delalo na plantažah zgolj v Gani in Slonokoščeni obali. 500.000 otrok je delalo celo v nevarnih fazah pridelave. Vse to pa kljub (prostovoljnim) zavezam mednarodnih čokoladnih gigantov, da bodo naredili vse, da izkoreninijo otroško delo.

Več v poročilu Grenko sladka čokolada v slovenščini (povzetek) in angleščini (celotno poročilo).

Palmovo olje

Skoraj polovica izdelkov na policah supermarketov vsebuje palmovo olje. Značilnosti palmovega olja so ugodne za prehransko industrijo in so eden izmed razlogov za vse pogostejšo uporabo tega olja. Največ palmovega olja pridelajo v Indoneziji in Maleziji, kjer proizvedejo okoli 85% palmovega olja na svetovni ravni. Skoraj 70% palmovega olja prihaja iz velikih plantaž, ki jih vodijo mednarodne korporacije. Tak način proizvodnje ima ogromno negativnih okoljskih posledic, kot so deforestacija, izsuševanje močvirij, požari in ogromna poraba vode za plantaže. Vse to vodi v velike družbene probleme. Lokalni kmetje se soočajo s pomanjkanjem (pitne) vode in zaradi spremenjenih okoljskih pogojev ne morejo več gojiti lastnega pridelka. Številne vasi so uničene, saj se plantaže širijo na njihova ozemlja. Delavci na plantažah pa so podvrženi diskriminatornim zaposlitvenim praksam, kot so nedostojno plačilo, nestabilni delovni pogoji in izpostavljenost nevarnostim zaradi rabe kemičnih sredstev.

Več o problematiki palmovega olja (v slovenščini) ter v poročilu »Palm oil: environmental destruction, stolen land« v angleškem jeziku.

Mednarodni okvir podjetništva in človekovih pravic

Odgovornost vseh podjetij (in drugih) je spoštovanje človekovih pravic ne glede na to, kje imajo sedež in kje delujejo. Vse več je iniciativ in standardov, ki skušajo spodbuditi odgovornost gospodarskih družb. To so različni etični kodeksi in sistemi potrjevanja (certifikati) ter mednarodne smernice, kot so:

• Smernice OECD (organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj) za multinacionalna podjetja ter smernice OECD-FAO(Organizacija za prehrano in kmetijstvo) za odgovorne kmetijske dobavne verige.
• Smernice ZN na področju podjetništva in človekovih pravic.

Skupno vsem smernicam je jasno stališče, da imajo vlade dolžnost varovanja človekovih pravic in da imajo podjetja odgovornost spoštovanja človekovih pravic in preprečevanja negativnih stranskih vplivov. Od podjetij se pričakuje, da uveljavijo dolžno skrbnost (due diligence) z namenom identifikacije, preprečevanja, blaženja in popravljanja posledic stranskih negativnih vplivov njihovega poslovanja tako na področju okolja kot tudi človekovih pravic. To velja tudi za vplive, ki jih imajo drugi gospodarski subjekti in vlade, ki so vpleteni v njihove dobavne verige ali v procese, povezane s njihovimi izdelki in storitvami.

Na žalost ostaja udejanjanje smernic s strani podpisnikov zgolj na prostovoljni ravni in odločitvah posameznih podjetij. Zlorabe človekovih pravic in uničevanje okolja so še vedno razšrjena praksa. Prostovoljne zaveze in iniciative so se izkazale kot neučinkovite. Potrebna so jasna in zavezujoča pravila, ki bodo zagotavljala spoštovanje človekovih pravic in okolja s strani podjetij, ne glede na njihov sedež in kraj delovanja. Nujno je tudi, da imajo žrtve svoj glas in dostop do sredstev, preko katerih se lahko pritožijo v primeru kršitev ter zahtevajo poravnavo povzročene škode. Zagovarjamo zavezujočo zakonodajo, s predvidenimi posledicami kršenja, učinkovite mehanizme sodne in izvensodne poravnave ter okrepljen mendarodni zakonodajni okvir, ki bo zagotavljal spoštovanje človekovih pravic in okolja v okviru poslovnih procesov.

Primeri zavezujoče zakonodaje so navedeni v angleški verziji.

Kaj bi morala narediti Evropska Unije?

EU bi morala vzpostaviti primeren zakonodajni okvir, ki bi zahteval odgovornost korporacij v primerih kršenja osnovnih pravic zaradi izvajanja poslov ter zagotoviti možnost poravnav, dostopen žrtvam teh zlorab, ne glede na nacionalne zakonodajne sisteme. Le pravno zavezujoči mehanizmi bodo zagotovili, da transnacionalne korporacije odgovarjajo za svoje aktivnosti ljudem, ki so jim bile zaradi njih kršene človekove pravice. Posamezniki bodo imeli možnost poravnav in povračil, ki izhajajo iz kršitev s strani mednarodnih korporacij, zgolj v primeru, da imajo korporacije zakonodajno obvezo spoštovanja standardov človekovih pravic.

1. Zavezujoč sporazum v okviru ZN bi lahko izjasnil zakonodajne procese v kombinaciji z vzpostavitvijo mehanizmov za nadzor in izvajanje. Predstavljal bi mednarodni zakonodajni okvir, ki se ga lahko vzpostavi na nacionalni ravni. Evropska komisija in evrospski svet bi morali konstruktivno sodelovati v okviru mednarodnih pogajanj za učinkovit in zavezujoč sporazum v okviru ZN, ki bi reguliral transnacionalne korporacije in druga podjetja na področju osnovnih človekovih pravic.
2. trenutni zavezujoč sistem potrebne skrbnosti (due diligence) in pravila poročanja kažejo, da ima EU potencial za promoviranje človekovih pravic na mednarodni ravni. Podobni koraki bi morali slediti na področju prehranskega sektorja. Na osnovi smernic OECD – FAO za odgovorne verige preskrbe s hrano, bi morala EU vpeljati obvezen sklop aktivnosti za spremljanje, ki bi zagotavljal osnovne pravice preko celotnih verig preskrbe s hrano.

Realne spremembe ostajajo stvar postavljanja političnih prioritet.

Celotno besedilo v angleščini

Banane

Pomarančni sok

The post Podjetništvo in človekove pravice first appeared on Globalno učenje.