Vključenost (inkluzija) in dejavno državljanstvo sta bili temi šestega EPUO o prihodnosti izobraževanja odraslih, ki je v organizaciji Andragoškega centra Slovenije prek spleta potekal 15. decembra 2021. Temi lahko pojmujemo kot dve ločeni problematiki, vendar je treba imeti v mislih njuno tesno prepletenost. Skupno jima je med drugim tudi to, da vseživljenjsko učenje in izobraževanje dokazano prispevata k bolj vključujoči družbi in večji angažiranosti posameznikov v demokratičnih procesih.
Ko govorimo o vključenosti, se pogosto oziramo le na ranljive, t. i. družbeno-ekonomsko marginalizirane ciljne skupine, kot so migranti in pripadniki manjšin, posamezniki brez izobrazbe in/ali dela, mladi, ki zgodaj opustijo šolanje, na temelju spola ali starosti diskriminirani pa tudi osebe s posebnimi potrebami. Ne gre zgolj za praviloma nizke ravni njihove dosežene izobrazbe ali na druge načine pridobljene spretnosti ter posledično nevarnost revščine. Pomembni so tudi telesno zdravje, čustveno-odnosni vidiki, izločenost in osamljenost ter druge razsežnosti duševnega zdravja. Oblike prikrajšanosti se praviloma nalagajo druga na drugo, prav tako njihove posledice.
V današnjem času, močno pod vplivom epidemije covida-19, se je ranljivost razširila skoraj na vse plasti prebivalstva. Krilatica ‘nikogar pustiti zadaj’ je zato aktualnejša in nujnejša kot kdaj koli poprej. Kliče po multidisciplinarnem, celostnem pristopu k enakopravnejši dostopnosti družbenih dobrin in vključevanju, ki bo temeljila na medsebojnem spoštovanju različnosti. Zato je smiselno vzpostavljati mostove med izobraževanjem, socialnimi zadevami, delom, zdravjem, kulturo in drugimi sektorji javnega življenja.
Aktivno državljanstvo ter z njim povezana državljanska vzgoja in izobraževanje sta pojma, prav tako namenjena povečevanju vključenosti ranljivih ciljnih skupin, vendar gre za veliko več kot to. Ključna je graditev demokratične družbe, ki temelji na univerzalnih človeških vrednotah in pravicah, ob hkratnem spoštovanju različnih nacionalnih, političnih, kulturnih, verskih in drugih ozadij. V idealnem primeru gre za sodelovanje slehernega posameznika – t. i. dobrega državljana – pri pravičnem demokratičnem odločanju o zadevah, ki so v skupno dobro vseh in zagotavljajo zdrav, trajnostni in demokratični razvoj posameznika, skupnosti in družbe kot celote.
Gradiva
- Državljanska vzgoja – globalna perspektiva, d r. Katarina Popović: Prispevek
- Ali lahko transformiramo prihodnost? Učenje in izobraževanje odraslih ter demokracija, Gina Ebner: Prispevek
Pripravila: PV
Foto: ACS