Heidegger nadaljuje: “Letos imajo voditelji držav EU priložnost podpreti ambiciozno strategijo v tekstilni industriji,  ki temelji na poštenosti in trajnosti. Čas je, da modo premaknemo naprej od prizadevanja za vedno večjo gospodarsko rast, ki je nezdružljiva z zaustavitvijo nadaljnjega okoljskega in podnebnega razpada ter zmanjšanjem globalnih neenakosti.”

Vedno krajši čas menjave kolekcij pomeni, da se je, globalno gledano, svetovna proizvodnja oblačil od leta 2000 do 2014 podvojila, letno se zdaj proizvede več kot 150 milijard oblačil, 73 odstotkov vsega tekstila pa konča na odlagališčih ali sežiganju.

Nova raziskava Evropske agencije za okolje izpostavlja, da je tekstilna industrija (za hrano, bivališčem in prevozom) četrta po vplivu na okolje, druga po vplivu na rabo zemljišč in peta v prispevanju emisij v gospodinjstvih.

Okoljski ministri EU so pozvali Evropsko komisijo, naj pripravi strategijo za odmik industrije od netrajnostne proizvodnje in potrošnje, industrijo pa so označili kot prednostno nalogo Evropskega zelenega dogovora Ursule von der Leyen. Komisija naj bi prav tako pripravila predloge za tekstilno industrijo v svojem novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvu, ki naj bi bil objavljen 4. marca.

Stephane Arditi z EEB pravi: “Današnji modni sistem z lahkoto omogoča preveliko potrošnjo, kar ustvarja ogromne količine odpadkov. Toda iz težave ne bomo prišli z recikliranjem – izdelke je potrebno uporabljati dlje, odpadke pa v prvi točki preprečevati. Tako kot so vlade sprejele ukrepe za uporabo plastike za enkratno uporabo, morajo nujno ukrepati, da bodo možnosti, kot so popravilo, izposoja, delitev in izmenjava dostopnejše. Ključnega pomena je, da zagotovimo boljše informacije o tem, iz česa so narejena naša oblačila in oblikovati zahteve za materiale, ki ne vsebujejo strupov  in ki bi jih lahko uporabljali znova in znova.”

OZN navaja, da je tekstilna industrija odgovorna za med 8 in 10 % svetovnih emisij toplogrednih plinov, in ocenjuje, da bi bila moda do leta 2050 lahko odgovorna za četrtino vseh emisij. Arditi dodaja: “Podnebna akcija ni le dekarbonizacija energije, ki jo porabljamo, ampak tudi spreminjanje načina proizvodnje in porabe, ter da ponovno premislimo, kako izdelujemo in večkrat uporabljamo izdelke – in to vključuje oblačila.”

Leta 2019 je Švedska prišla na prve strani medijev, ko je odpovedala modni teden, in ljudje po celem svetu so se zavzeli za počasnejšo modo. A leto se je tragično končalo s požarom v tovarni oblačil v Novem Delhiju, v katerem je umrlo 40 delavcev.

Patrizia Heidegger pravi: “V prvi liniji odpadkov in onesnaževanja tekstilne industrije so milijoni neprijavljenih delavcev, ki izdelujejo oblačila za prodajo po celem svetu. Glede na to, da se je 139 vlad zavezalo, da bodo dosegle odgovorno potrošnjo in proizvodnjo na svetovni ravni kot del uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja, morajo vsa podjetja sprejeti ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje kršitev človekovih pravic ter uničevanja okolja v svojih dobavnih verigah.”

Leta 2020 bodo organizacije, ki stojijo za kampanjo Wardrobe Change, izvajale številne dejavnosti ozaveščanja in zagovarjanja po celotni EU.

Za dodatne informacije se lahko obrnete na Emily Macintosh na emily.macintosh@eeb.org in sledite ključniku #WardrobeChange.

Vir: SDG Watch Europe

The post Nova kampanja “Change Wardrobe” first appeared on Globalno učenje.

Izobraževanje o razvoju (Development Education – ED) je izobraževalni proces, ki ljudem omogoča razumevanje sveta okoli sebe ter kako delovati in ga spreminjati. Prek njega odpravljamo temeljne vzroke nepravičnosti in neenakosti na svetovni in lokalni ravni ter gradimo bolj pravično in trajnostno prihodnost za vse.

Da je Izobraževanje o razvoju kakovostno je bolj pomembno kot kadar koli prej, in strokovnjaki  morajo biti hitro odzivni na burno in spreminjajoče se globalno okolje. Zaradi tega je obvezno nenehno izzivanje lastnega razmišljanja, preučevanje fokusa in kritično ocenjevanje tega, da je to kar počnemo, pomembno. V skladu s takšnim razmišljanjem je mreža IDEA s svojimi člani pripravila Kodeks dobre prakse.

Izobraževanje o razvoju je ključnega pomena za uresničevanje 17 ciljev trajnostnega razvoja. Jasna pot je začrtana prek cilja 4.7: “Do leta 2030 poskrbeti, da bodo vsi učenci pridobili znanje in spretnosti, potrebne za spodbujanje trajnostnega razvoja, tudi z izobraževanjem o trajnostnem razvoju in trajnostnem načinu življenja, človekovih pravicah, enakosti spolov, spodbujanju kulture miru in nenasilja, državljanstvu sveta ter spoštovanju kulturne raznolikosti in prispevka kulture k trajnostnemu razvoju.”

Več o poteku oblikovanju kodeksa si lahko preberete na strani mreže IDEA. Dokumenti so prav tako na voljo na njihovi strani; nekatere dokumente pa najdete tudi v naši knjižnici:

• Kodeks dobre prakse za izobraževanje o razvoju
• 12 temeljnih načel (plakat)
• Delovni zvezek za samoocenjevanje (interaktivni PDF – na voljo v naši knjižnici)
• Predlog akcijskega načrta (interaktivni PDF)
• Priročnik za uporabnike (na voljo v naši knjižnici)
• Obrazec za zavezo
• Brošura z informacijami

The post Kodeks dobre prakse za izobraževanje o razvoju first appeared on Globalno učenje.

UNA Bolgarija močno verjame, da bi morali mladi v celoti in aktivno sodelovati pri soustvarjanju lastne sedanjosti in prihodnosti s predlaganjem rešitev, spodbujanjem družbenega napredka in navdihovanjem za politične spremembe. Statistika v Bolgariji namreč kaže, da je bilo v letu 2018 v Bolgariji skoraj 320 tisoč mladih med 15 in 19 let. Ti vplivajo na razmišljanje in oblikovanje prihodnosti, zato je zdaj pravi čas, da gradijo vrednote in navade, pomembne za prihodnost.

Zato so razvili projekt, ki pri učencih in učiteljih razvija veščine spremljanja in ocenjevanja uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja (CTR) v izobraževalnih vsebinah in praksah delovanja, in na takšen način prispevati k zbiranju dobrih praks in pripravi novih. Projektna metodologija ustvarja prostor, kjer se udeleženci učijo z delom, delijo dobre prakse in ocenjujejo uresničevanje CTR v svojem šolskem okolju.

Celoten opis projekta in aktivnosti na povezavi.

Projekt Bridge 47 sooblikuje in izvaja 15 evropskih in globalnih organizacij civilne družbe, med njimi je tudi platforma SLOGA. Namen projekta je mobilizacija civilne družbe, da s pomočjo globalnega učenja prispeva k pravičnosti in izkoreninjenju revščine po svetu. Projekt Bridge 47 sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije.

The post Inovativni projekt “SDGs Power to Empower Youth Action” first appeared on Globalno učenje.