Nastali so v sklopu projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno. in uporabnikom omogočajo, da na poenoten vizualni plakat navedejo informacije o specifičnem dogodku.

Plakate si je mogoče natisniti v velikosti A4 in A3 in že vsebujejo novo grafično podobo Tedna globalnega učenja. Na voljo sta dve različici plakatov, pripravljeni za printanje.

PLAKATA velikosti A4
PLAKAT TGU A4 +ozadje

PLAKAT TGU A4

PLAKATA velikosti A3

PLAKAT TGU A3 +ozadje

PLAKAT TGU A3

Ne spreglejte tudi novega letaka za teden globalnega učenja

Aktivnost poteka v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve, koordinira pa SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč.
Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

The post Na voljo plakati za Teden globalnega učenja first appeared on Globalno učenje.

Pridruži se drugim globalnim državljanom in prispevaj k bolj trajnostnemu ter pravičnemu svetu. Deli svoje rešitve za spremembo naših navad, načinov življenja, porabe in potrošnje. Prispevaj k iskanju novih načinov izobraževanja in druženja.

Namen tedna je opozoriti na različnosti in neenakosti tako na lokalni kot globalni ravni ter spodbujati k razumevanju osrednjih idej globalnega državljanstva in globalnega trajnostnega razvoja.

Med Tednom globalnega učenja se združujejo vrtcu, šole, fakultete, nevladne in organizacije, lokalne oblasti ter nacionalne vlade, verske organizacije in drugi zainteresirani, ki ozaveščajo o pomembnosti sodelovanja za zaščito našega sveta ter prihodnosti.

V tem tednu se v mnogih evropskih državah zvrstijo številne aktivnosti, namenjene vprašanjem družbene izključenosti, globalne soodvisnosti in solidarnosti. Potekajo razprave in pogovori v živo, festivali kratkih filmov, natečaji, predavanja, delavnice, razstave, kampanje na spletnih omrežjih in še veliko več. Namen vseh aktivnosti je predstaviti pomen globalnega učenja za doseganje uravnoteženega in trajnostnega razvoja sveta.

Od leta 1999 dalje Teden globalnega učenja pod okriljem Centra Sever–Jug Sveta Evrope organizirajo države članice Sveta Evrope. Aktivnosti v Sloveniji od leta 2006 koordinira platforma SLOGA.

Na Facebooku, Twitterju in Instagramu nas najdeš pod oznakama #GlobalnoUčenje ter #TGU.

PRIJAVA

Podrobne informacije na podstrani Tedna globalnega učenja

Aktivnost poteka v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve, koordinira pa SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč.
Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

The post Teden globalnega učenja 2020: To je naš svet, ukrepajmo skupaj! first appeared on Globalno učenje.

Letak je na voljo v elektronski obliki, nekaj izvodov pa je bilo tudi natisnjenih za uporabo na dogodkih in so na voljo v pisarni platforme SLOGA.

Letaki že vsebujejo novo grafično podobo Tedna globalnega učenja.

LETAK GLOBALNO UCENJE A6 2020

Teden globalnega učenja tradicionalno poteka tretji teden v novembru. Med 16. in. 20. novembrom 2020, v razširjenem terminu pa letos tudi v celotnem novembru, bo tako v Sloveniji potekal že štirinajsto leto. Letos poteka pod geslom To je naš svet, ukrepajmo skupaj! Teden globalnega učenja je svetovna pobuda za ozaveščanje in poziv k skupnemu premisleku o našem svetu. V tej skupni akciji globalno učenje uporabimo kot orodje solidarnosti in sprememb. Podrobne informacije na podstrani Tedna globalnega učenja.

Aktivnost poteka v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve, koordinira pa SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč.
Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

The post Izšel nov promocijski letak o Tednu globalnega učenja first appeared on Globalno učenje.

V sklopu projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno. so tako nastali poslovenjeni logotip in ilustracije, ki jih lahko uporabite pri aktivnosti Tedna globalnega učenja.

Aktivnost poteka v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve, koordinira pa SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč.
Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

The post Nova grafična podoba Tedna globalnega učenja first appeared on Globalno učenje.

Skozi globalno izobraževanje lahko ljudje izpodbijajo lastne ovire z izpostavljenostjo novim informacijam v novih okoliščinah in okoljih, kot so bivanje v medkulturnem okolju in sodelovanje v razpravah ali preko medijev. Za izhod iz faze zanikanja, ki jo kaže Bennettova lestvica, potrebujemo veliko več kot le znanje. Tako kot je rekla ameriška pesnica Maja Angelou: “Naučila sem se, da bodo ljudje pozabili to, kar ste rekli, ljudje bodo pozabili, kar ste storili, vendar ljudje nikoli ne bodo pozabili, kako so se počutili.” Izjava Angelou se ujema z elementi sposobnosti, kjer potrebujemo odnos, na katerega vplivajo občutki in ne samo spretnosti in znanja. Tu prihaja pomen ustvarjanja privlačnih in varnih okolij, kjer se ljudje lahko svobodno čutijo in izrazijo, ne da bi se bali presoje in zatiranja. Pristop vključujočih izobraževalnih okolij k medkulturnosti in odpravi vseh oblik diskriminacije je ena glavnih temeljnih vrednot za doseganje 4. cilja trajnostnega razvoja Agende 2030 OZN – kakovostnega izobraževanja.

Druga stopnja na lestvici medkulturne občutljivosti je obramba; po tem, ko se slabo informiramo ali celo naključno izpostavimo različnim kulturam in pristopom. Ta stopnja je lahko povezana s ksenofobijo, kjer ljudje zavzemajo obrambni pristop, ker niso pravilno obveščeni o drugih kulturah ne samo na informativni, ampak tudi na čustveni ravni. V fazi obrambe je premalo informacij, povezanih s pomanjkanjem empatije, kar vodi do strašljivega odnosa. Strah pred nečim, česar ne razumemo popolnoma in zato ne moremo v celoti sočustvovati. V tej fazi se lahko pojavijo različne izjave o sovraštvu, kot so “prišli so uničiti našo državo, želijo spremeniti našo kulturo, prišli so nam ukrasti službe ali so živeli na naš račun”. V tej fazi najbolj potrebujemo kakovostno in globalno izobraževanje, saj v tej fazi oviramo trajnostni razvoj s tem, da nas vodi strah namesto blaginja medkulturnosti in pozitivnega vpliva migracij na razvoj naših virov in na medsebojno blaginjo. V tej fazi državljani odmikajo pogled od glavnih svetovnih vprašanj, ki vplivajo na našo lokalno in globalno realnost, kot je izkoriščanje globalnega juga. To izkoriščanje povečuje neenakosti, davčne krivice in nepoštene trgovinske prakse. Vodi k diskriminacijski politiki in negativnemu nacionalizmu zaprtih meja, kar ovira mednarodno razvojno sodelovanje in naše človekove pravice do svobode mobilnosti in miru.

Poudarek na izobraževalnih pristopih, kot je pedagogika zatiranih s strani Freireja, lahko prispeva k razvoju empatije z zagotavljanjem informacij na ravni človeka do človeka. To nas lahko premakne s stopnje obrambe na stopnjo minimizacije po Bennettovi lestvici medkulturne občutljivosti. V fazi minimizacije še vedno živimo z etnocentričnim pristopom, saj medkulturalizem in naše razlike minimiziramo, namesto da bi jih uporabljali za medsebojno blaginjo in doseganje ciljev trajnostnega razvoja. V tej fazi priznavamo obstoj drugih kultur, vendar je ne sprejemamo. To stopnjo lahko prepoznamo v pripovedi o asimilaciji ene kulture v drugo in ne o integraciji med kulturami. Na svet še vedno gledamo z etnocentričnega vidika. Zaznavamo, da se druge kulture motijo. Hkrati ne krivimo ljudi, ki so bili rojeni v drugih kulturah. Pozdravljamo jih, vendar jih prosimo, da se v celoti ustalijo v naši kulturi. V tej fazi se ne razvijamo, ker si ne izmenjujemo dobrih praks, se ne učimo iz razlik in zato omejujemo svoje možnosti za sodelovanje v dobro počutje in boljše življenje.

Za nadaljnji razvoj medkulturne občutljivosti in za prehod od etnocentrizma do etnorelativizma moramo spodbuditi stališče, da se druge kulture ne motijo ali imajo prav, da so preprosto drugačne.

To moramo premakniti s stopnje minimizacije na stopnjo sprejemanja na lestvici medkulturne občutljivosti. Faza sprejemanja je prva stopnja etnorelativizma. V tej fazi izvajamo Kolbov cikel izkustvenega učenja. Tu imajo ljudje izkušnje iz prve roke s simulacijskimi aktivnostmi in igranjem vlog, čemur sledijo odsevna vprašanja o odnosu in veščinah iz medkulturne leče. Temu sledimo v naših izobraževalnih programih v okviru programa Obrazu migracij (Faces Of Migration). 

V teh programih udeleženci zaključijo celoten cikel izkustvenega učenja od izkušnje do razmisleka, vrednotenja in nato ponovitev izkušnje s popolnim zavedanjem, kot je Einstein rekel, da se iz izkušnje ne učimo, ampak se učimo tako, da o njej razmišljamo. V naših izobraževalnih programih, ki prehajajo s stopnje minimizacije na stopnjo sprejemanja, odgovarjamo na vprašanja, zakaj moramo razumeti svoje globalne probleme in kako njihovo sprejemanje namesto minimiziranja lahko vodi do izboljšanja našega življenja in dobrega počutja?

Biti v fazi sprejemanja je do neke mere zadovoljivo, ker se od etnocentrizma preusmerjamo k etnorelativizmu, vendar ni dovolj. Po sprejetju globalnih vprašanj in različnih medkulturnih pristopov se moramo naučiti, kako jih prilagoditi svojim življenjskim ciljem in misijam pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Tako lahko nadaljujemo do faze prilagajanja po Bennetovi lestvici medkulturne občutljivosti, za katero menimo, da je pomembna pot za razvoj globalnih kompetenc. Skozi cikel izkustvenega učenja ponujamo bogato izobraževalno okolje za udeležence, ki prihajajo iz različnih okolij, da vadijo in razmislijo o svojih globalnih kompetencah in o tem, kaj lahko bolje storijo, da jih uporabijo v svoji karieri in življenjskih nalogah, ki se ukvarjajo s čarobnim krogom, zakaj, kaj in kako. V naših globalnih izobraževalnih programih v tej fazi olajšujemo učni proces, kjer lahko udeleženci vidijo pozitivne potenciale globalizma in medkulturnosti. Pripravijo akcijske načrte, ki temeljijo na empatiji. Raziskujejo, kako lahko svojo osebno pot na medkulturno občutljiv način prilagodijo svoji poklicni poti za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Ko najdemo te odgovore, dosežemo najvišjo stopnjo medkulturne občutljivosti – to je integracija. Udeleženci so postali kompetentni za vključevanje globalnih vprašanj v svoje lokalne resničnosti kot neločljive. Na tej stopnji torej integracija pomeni pozitivno spremembo za Evropo, ki je trajnostna za vse.

Mag.  Samar Zughool

Trenerka za medkulturne kompetence

Zavod Povod

Viri:

Laurens van Apeldoorn (2019) Izkoriščanje, mednarodno obdavčenje in globalna pravičnost, Pregled socialne ekonomije, 77: 2, 163-183, DOI: 10.1080 / 00346764.2018.1525759

Lee Olson C, Kroeger KR. Globalna kompetenca in medkulturna občutljivost. Časopis za študije mednarodnega izobraževanja. 2001; 5 (2): 116-137. doi: 10.1177 / 102831530152003

Li, M., Mobley, W. H., in Kelly, A. (2013). Kdaj se svetovni voditelji najbolje učijo za razvoj kulturne inteligence? Preiskava moderirajoče vloge izkustvenega učnega sloga. Akademija za učenje in izobraževanje na področju upravljanja, 12 (1), 32-50. doi: 10.5465 / amle.2011.0014

Razmišljanje je nastalo v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorice in ne odraža stališč platforme SLOGA, drugih projektnih partnerjev, Ministrstva RS za zunanje zadeve ali Vlade RS.

The post Globalno izobraževanje skozi medkulturno prizmo first appeared on Globalno učenje.

Trajnostno. Lokalno. Globalno. NOVIČNIK GU ZA IZOBRAŽEVALCE – avgust 2020

Če želite tudi vi prejemati novičnik, se PRIJAVITE.

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga financira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije in bo trajal do oktobra 2020, ozavešča različne kroge javnosti o pomenu in vlogi mednarodnega razvojnega sodelovanja, mednarodni humanitarni pomoči ter globalnem učenju. Hkrati ozavešča o ciljih trajnostnega razvoja, opozarja na njihovo uresničevanje in vlogo države ter posameznika pri tem.

Cilj projekta je prek ozaveščanja javnosti, spodbujanja globalnega učenja in usklajenega zagovorništva krepiti podporo mednarodnemu razvojnemu sodelovanju, mednarodni humanitarni pomoči ter globalnem učenju in povečati prepoznavnost globalnih ciljev, ki so jih države sveta, med njimi tudi Slovenija, sprejele septembra 2015.

V konzorciju smo združeni Društvo Humanitas, Zavod Global, Inštitut za afriške študije, Zavod Voluntariat, Kulturno izobraževalno društvo PiNA, Mirovni inštitut, Humanitarno društvo ADRA Slovenija, Umanotera, Društvo Focus, Amnesty International Slovenije, Društvo za združene narode za Slovenijo, Človekoljubno društvo Up Jesenice, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Pravno informacijski center – PIC, Zavod Povod, Slovenska karitas, Slovenska filantropija, Ekvilib Inštitut, Zavod Tri in platforma SLOGA.

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. podpira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, koordinira pa ga SLOGA, nacionalna platforma za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč.
Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne predstavlja uradnega stališča Vlade Republike Slovenije.

The post Novičnik s področja globalnega učenja za izobraževalce, št. 31 first appeared on Globalno učenje.

Trajnostno. Lokalno. Globalno. NOVIČNIK GU ZA IZOBRAŽEVALCE – julij 2020

Če želite tudi vi prejemati novičnik, se PRIJAVITE.

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga financira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije in bo trajal do oktobra 2020, ozavešča različne kroge javnosti o pomenu in vlogi mednarodnega razvojnega sodelovanja, mednarodni humanitarni pomoči ter globalnem učenju. Hkrati ozavešča o ciljih trajnostnega razvoja, opozarja na njihovo uresničevanje in vlogo države ter posameznika pri tem.

Cilj projekta je prek ozaveščanja javnosti, spodbujanja globalnega učenja in usklajenega zagovorništva krepiti podporo mednarodnemu razvojnemu sodelovanju, mednarodni humanitarni pomoči ter globalnem učenju in povečati prepoznavnost globalnih ciljev, ki so jih države sveta, med njimi tudi Slovenija, sprejele septembra 2015.

V konzorciju smo združeni Društvo Humanitas, Zavod Global, Inštitut za afriške študije, Zavod Voluntariat, Kulturno izobraževalno društvo PiNA, Mirovni inštitut, Humanitarno društvo ADRA Slovenija, Umanotera, Društvo Focus, Amnesty International Slovenije, Društvo za združene narode za Slovenijo, Človekoljubno društvo Up Jesenice, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Pravno informacijski center – PIC, Zavod Povod, Slovenska karitas, Slovenska filantropija, Ekvilib Inštitut, Zavod Tri in platforma SLOGA.

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. podpira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, koordinira pa ga SLOGA, nacionalna platforma za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč.
Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne predstavlja uradnega stališča Vlade Republike Slovenije.

The post Novičnik s področja globalnega učenja za izobraževalce, št. 30 first appeared on Globalno učenje.

Trajnostno. Lokalno. Globalno. NOVIČNIK GU ZA IZOBRAŽEVALCE – junij 2020

Če želite tudi vi prejemati novičnik, se PRIJAVITE.

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga financira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije in bo trajal do oktobra 2020, ozavešča različne kroge javnosti o pomenu in vlogi mednarodnega razvojnega sodelovanja, mednarodni humanitarni pomoči ter globalnem učenju. Hkrati ozavešča o ciljih trajnostnega razvoja, opozarja na njihovo uresničevanje in vlogo države ter posameznika pri tem.

Cilj projekta je prek ozaveščanja javnosti, spodbujanja globalnega učenja in usklajenega zagovorništva krepiti podporo mednarodnemu razvojnemu sodelovanju, mednarodni humanitarni pomoči ter globalnem učenju in povečati prepoznavnost globalnih ciljev, ki so jih države sveta, med njimi tudi Slovenija, sprejele septembra 2015.

V konzorciju smo združeni Društvo Humanitas, Zavod Global, Inštitut za afriške študije, Zavod Voluntariat, Kulturno izobraževalno društvo PiNA, Mirovni inštitut, Humanitarno društvo ADRA Slovenija, Umanotera, Društvo Focus, Amnesty International Slovenije, Društvo za združene narode za Slovenijo, Človekoljubno društvo Up Jesenice, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Pravno informacijski center – PIC, Zavod Povod, Slovenska karitas, Slovenska filantropija, Ekvilib Inštitut, Zavod Tri in platforma SLOGA.

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. podpira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, koordinira pa ga SLOGA, nacionalna platforma za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč.
Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne predstavlja uradnega stališča Vlade Republike Slovenije.

The post Novičnik s področja globalnega učenja za izobraževalce, št. 29 first appeared on Globalno učenje.

Trajnostno. Lokalno. Globalno. NOVIČNIK GU ZA IZOBRAŽEVALCE – maj 2020

Če želite tudi vi prejemati novičnik, se PRIJAVITE.

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga financira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije in bo trajal do oktobra 2020, ozavešča različne kroge javnosti o pomenu in vlogi mednarodnega razvojnega sodelovanja, mednarodni humanitarni pomoči ter globalnem učenju. Hkrati ozavešča o ciljih trajnostnega razvoja, opozarja na njihovo uresničevanje in vlogo države ter posameznika pri tem.

Cilj projekta je prek ozaveščanja javnosti, spodbujanja globalnega učenja in usklajenega zagovorništva krepiti podporo mednarodnemu razvojnemu sodelovanju, mednarodni humanitarni pomoči ter globalnem učenju in povečati prepoznavnost globalnih ciljev, ki so jih države sveta, med njimi tudi Slovenija, sprejele septembra 2015.

V konzorciju smo združeni Društvo Humanitas, Zavod Global, Inštitut za afriške študije, Zavod Voluntariat, Kulturno izobraževalno društvo PiNA, Mirovni inštitut, Humanitarno društvo ADRA Slovenija, Umanotera, Društvo Focus, Amnesty International Slovenije, Društvo za združene narode za Slovenijo, Človekoljubno društvo Up Jesenice, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Pravno informacijski center – PIC, Zavod Povod, Slovenska karitas, Slovenska filantropija, Ekvilib Inštitut, Zavod Tri in platforma SLOGA.

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. podpira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, koordinira pa ga SLOGA, nacionalna platforma za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč.
Vsebina gradiv ne predstavlja uradnega stališča Vlade Republike Slovenije.

The post Novičnik s področja globalnega učenja za izobraževalce, št. 28 first appeared on Globalno učenje.

Pojem raznolikosti lahko, kot prikazano v zgornjem primeru, služi tako osveščevalnim kampanjam proti rasizmu in diskriminaciji kot tudi marketinškim prijemom. Je precej moden, uporablja se v vedno več situacijah in kontekstih. Mnoštvo rab in razumevanj je pripeljalo do tega, da raznolikost lahko pomeni vse, hkrati pa ne pove prav veliko. 

Raznolikost je na primer tudi ena od lastnosti, ki definira zdrav (eko)sistem. Če si zamislimo – recimo travnik ali gozd – in poskušamo razumeti, kaj je, je ena izmed prvih stvari, ki jo lahko med drugim opazimo ta, da je izjemno živahen, prisotnih je veliko vrst. Veliko rastlin, veliko živali, veliko mikroorganizmov. In takšna večja raznolikost je običajno povezana z bolj zdravim, odpornim in fleksibilnim (eko)sistemom. Tudi raziskave dinamik skupin so recimo pokazale, da večje razlike v družbenih okoljih korelirajo z večjo odpornostjo in celo z ustvarjalnostjo. Skupine s pestro paleto perspektiv navadno presegajo skupine podobno mislečih pri reševanju zahtevnih problemov. Na drugi strani pa lahko iste oblike raznolikosti, ki večajo odpornost, ustvarjalnost in sposobnost reševanja težav, privedejo tudi do pomembnih družbenih izzivov ter konfliktov. Tu pa se skriva še en paradoks raznolikosti. Če je bil v uvodu nakazan z osveščevalno kampanjo in marketinškim prijemom, ga je potrebno na tem mestu prikazati še v zgodovinskem kontekstu. Raznolikost je skozi zgodovino zagotavljala tako orodje za evolucijo jezika, filozofije kot tudi za družbene in druge inovacije. Hkrati pa so (in tudi danes ni prav veliko drugače) ljudje pogosto uporabljali razlike (npr. barvo kože, religiozna prepričanja, spol, politično pripadnost, spolno usmerjenost, telesno sposobnost ter mnoge druge) kot osnovo zatiranja in nasilja. Tako zgodovina kot sedanjost ponujata nešteto primerov zatiranja na podlagi razlik. Kakorkoli že je paradoksalna, je raznolikost dejstvo. Razlike obstajajo v vseh (eko)sistemih, ti pa imajo tudi zaradi nje same sposobnost za prilagajanje, ustvarjalnost in večjo odpornost. 

Raznolikost še zdaleč niso samo čebelice, metuljčki in rožice na cvetočem spomladanskem travniku. Pa tudi ne samo smeh, spoznavanje nam nepoznanih kultur in brezmejno sprejemanje. Raznolikost pomeni prilagajanje. Odpovedovanje lastnim zakoreninjenim prepričanjem, nekaterim samoumevnim privilegijem. Trud in željo po razumevanju nečesa ter nekoga, ki je drugačen in ga mnogokrat preprosto ne razumemo. Je neukročena, nepredvidljiva. Bolj jo želimo strpati v analitične okvirje, bolj se nam izmika. 

Morda je na mestu, če jo povežemo z že večkrat omenjeno naravo. Želja nekaterih po njenem obvladovanju in nadvladi se v Zahodnem svetu sploh danes zdi neomajna. Vendar bolj kot si jo nekateri želijo podrediti, močneje in jasneje nam sporoča, da enostavno ne bo šlo. Tako narava kot raznolikost sta bili, sta in bosta. Predvsem močnejši od nas. Morda sta obe pri

ložnost, da skupaj z njima – hkrati pa v svoji ranljivosti in minljivosti, na katero nas opominjata – uzremo priložnost za nekaj svetlejšega. Kot posamezniki in hkrati tudi kot skupnosti. 

(Zapis je nastal kot odziv na Svetovni dan spodbujanja kulturne raznolikosti za dialog in razvoj, ki smo ga obeleževali 21. 5. 2020.)

Pripravila: Viktorija Kos, Društvo Humanitas

Razmišljanje je nastalo v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve.
Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorice in ne odraža stališč platforme SLOGA, drugih projektnih partnerjev, Ministrstva RS za zunanje zadeve ali Vlade RS.

The post Razmišljanje: O pticah in ljudeh first appeared on Globalno učenje.

Iščete informacije oziroma imate vprašanja o globalnem učenju, trajnostnem razvoju, razvojnem sodelovanju ali mednarodni humanitarni pomoči, pa ne veste na koga se obrniti? Vabljeni, da pokličete na naš poseben info telefon na 040 204 464, kjer dobite odgovore na različna vprašanja in kjer vas opremimo z informacijami!

Vzpostavitev info telefona je del projekta #TrajnostnoLokalnoGlobalno, ki ga financira Slovenian Ministry of Foreign Affairs / Ministrstvo za zunanje zadeve RS, koordinira pa SLOGA, platforma NVO za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč.

The post Pokličite nas na info telefon! first appeared on Globalno učenje.

V knjižnici vas čaka že več kot 150 naslovov, spletno zbirko pa redno dopolnjujemo s publikacijami s področja globalnega učenja, razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči.

Ste sami izdali ali pa v novičkah ter na spletu naleteli na literaturo, primerno za vse, ki strokovno delujete na področju? Ali dela, ki osvetljujejo teme in širijo obzorja tistim, ki (še) niso strokovnjaki?

Vljudno vas vabimo, da z nami takšne publikacije delite. Stremimo k temu, da sestavimo najboljši pregled literature, ki bo v pomoč vsem, zato bomo veseli vsakega predloga. Obiščite in izpolnite enostaven vprašalnik na https://www.1ka.si/a/194377.

Spletna knjižnica deluje v sklopu  projekta #TrajnostnoLokalnoGlobalno, ki ga financira Slovenian Ministry of Foreign Affairs / Ministrstvo za zunanje zadeve RS, koordinira pa SLOGA, platforma NVO za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč.

The post Vas mika branje? Obiščite našo spletno knjižnico! first appeared on Globalno učenje.