Medtem ko bi se lahko morda vprašali, na kakšen način so te teme predstavljene, nam dajejo velike priložnosti za ozaveščanje o globalnem učenju in agende za izobraževanje o razvoju.

Poročilo kaže možnosti, da izobraževanje poganja napredek pri doseganju vseh globalnih ciljev nove Agende 2030.  Prav tako kaže, da  izobraževanje potrebuje veliko preobrazbo, da izpolni ta potencial in naslovi trenutne izzive, s katerimi se soočata človeštvo in planet. Obstaja nujna potreba po večjem napredku pri izobraževanju. Glede na trenutne trende, bo svet dosegel univerzalno osnovnošolsko izobrazbo leta 2042, univerzalno nižjo srednjo šolo leta 2059 in splošno srednjo šolo leta 2084. To pomeni, da bi bil svet pol stoletja prepozen  glede na rok ciljev trajnostnega razvoja, kjer so države podpisnice ta rok postavile za 2030.

Development Education Research Centre sedaj sodeluje z UNESCO pri raziskavi o tem, kako je izobraževanje učiteljev spodbuja globalno učenje in globalno državljanstvo po vsem svetu.

Poročilo je dostopno tukaj.

Projekt Konzorcij NVO: Z globalnim učenjem do globalnih ciljev! Podpira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, koordinira pa ga SLOGA, platforma za razvojno sodelovanje, humanitarno pomoč in globalno učenje.

The post UNESCO je izdal novo poročilo o spremljanju globalnega učenja first appeared on Globalno učenje.

Sklad je usmerjen v zagotavljanje kakovostnega izobraževanja 1) za več kot 13,6 milijonov otrok in mladih, ki živijo v kriznih razmerah kot so vojni konflikti, naravne nesreče in zdravstvene katastrofe, v naslednjih petih letih, in 2) za 75 milijonov otrok in mladih, ki nujno potrebujejo izobraževanje, do leta 2030.

Izobraževalne sisteme po vsem svetu rušijo nasilni vojaški konflikti, naravne nesreče in zdravstvene katastrofe, ki otroke oropajo spretnosti za grajenje varnih in močnih skupnosti in gospodarstev v odrasli dobi. Eden od štirih šoloobveznih otrok po svetu – skoraj pol milijarde otrok – živi v državah, ki so jih prizadele krize. Od tega jih okoli 75 milijonov bodisi zamuja dragocena leta izobraževanja, bodisi so deležni storitev izobraževanja slabe kakovosti, ali pa obstaja verjetnost, da bodo morali izobraževanje opustiti.

V povprečju sta le 2 odstotka humanitarne pomoči namenjena za podporo izobraževanju. Poleg tega izobraževalni sistemi, ki naj bi uspevali na kriznih območjih, ne morejo temeljiti na kratkoročnih in težko predvidljivih pozivih. Sklad Izobraževanje ne more čakati si v petih letih prizadeva zbrati 3,85 milijarde dolarjev in premostiti vrzel, ki obstaja med humanitarno pomočjo med krizo in dolgoročnim razvojem po krizi, prek načrtovanega financiranja.

Doslej so v sklad finančno prispevale humanitarna organizacija Dubai Cares, Evropska Unija, Nizozemska, Norveška, Služba za mednarodni razvoj Velike Britanije in vlada ZDA.

The post Na vrhu v Istanbulu ustanovili sklad za izobraževanje v kriznih žariščih first appeared on Globalno učenje.

Zanje je določeno dveletno prehodno obdobje z individualnim učnim načrtom in dodatno strokovno pomočjo za učenje slovenskega jezika. Vključevanje priseljencev v šole ni nič novega, mnoge šole so našle ustrezne in uspešne modele za čim lažje vključevanje otrok priseljencev v svoje okolje. Kljub temu je izzivov, ker so se v zadnjem letu zaradi begunskega toka okoliščine nekoliko spremenile, še kar nekaj.

Otroci begunci prihajajo z območij, ki so jih prizadele vojne, spopadi in pomanjkanje, kjer govorijo in pišejo drugače, kjer mogoče sploh niso hodili v šolo, prihajajo brez dokumentov in mnogi brez staršev.

Ker imajo pri vključevanju v novo okolje in nov učni sistem pomembno vlogo učitelji, morajo biti ti odprti in sproščeni, ne pa paternalistični.

Podrobneje v članku Multimedijskega centra RTV.
Foto: Barbara Renčof, TV Slovenija

The post Uspešni modeli slovenskih šol za vključevanje otrok priseljencev v svoje okolje first appeared on Globalno učenje.

Udeleženci so lahko sodelovali na 13 različnih delavnicah, na katerih so spoznavali izkušnje dobrih praks ter metode in pripomočke za vključevanje otrok priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem. Delavnice so izvajali predstavniki vzgojno-izobraževalnih zavodov, nevladnih organizacij in drugi. Veliko vsebin, predstavljenih tako na delavnicah kot v panelni razpravi, sodi v okvir globalnega učenja. Poleg praktičnih izkušenj pri vključevanju otrok beguncev v vzgojno-izobraževalne ustanove so bile izpostavljene vsebine s področja preseganja predsodkov in stereotipov ter pomen spoznavanja mednarodnega okolja, medkulturnih odnosov in vloge prostovoljstva pri vključevanju otrok priseljencev v šole in vrtce.

Posveta se je udeležilo preko 400 učiteljev, vzgojiteljev in drugih strokovnjakov.

The post Vključenost priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem Republike Slovenije first appeared on Globalno učenje.