ozaveščanje javnosti - Globalno učenje

Razmišljanje: O pticah in ljudeh

Platforma SLOGA — Thu, 28 May 2020 12:29:27 +0000

Pred časom je po spletu krožila fotografija z izpraznjenimi knjižnimi policami s pripisom “tujci ven”. Na policah so ostale zgolj knjige avtorjev in avtoric z nemškim državljanstvom. Kasneje so idejo kopirali tudi v največji nemški trgovski verigi. Izpraznili so police z izdelki, ki so bili pridelani ali proizvedeni izven meja države. Presenečeni kupci so vstopili v trgovino z izpraznjenimi policami, namesto izdelkov pa so jih pričakali napisi “ta polica je prav dolgočasna brez raznolikosti”, “tako prazno izgleda polica brez tujcev” in “brez raznolikosti smo revnejši”.

Pojem raznolikosti lahko, kot prikazano v zgornjem primeru, služi tako osveščevalnim kampanjam proti rasizmu in diskriminaciji kot tudi marketinškim prijemom. Je precej moden, uporablja se v vedno več situacijah in kontekstih. Mnoštvo rab in razumevanj je pripeljalo do tega, da raznolikost lahko pomeni vse, hkrati pa ne pove prav veliko.

Raznolikost je na primer tudi ena od lastnosti, ki definira zdrav (eko)sistem. Če si zamislimo – recimo travnik ali gozd – in poskušamo razumeti, kaj je, je ena izmed prvih stvari, ki jo lahko med drugim opazimo ta, da je izjemno živahen, prisotnih je veliko vrst. Veliko rastlin, veliko živali, veliko mikroorganizmov. In takšna večja raznolikost je običajno povezana z bolj zdravim, odpornim in fleksibilnim (eko)sistemom. Tudi raziskave dinamik skupin so recimo pokazale, da večje razlike v družbenih okoljih korelirajo z večjo odpornostjo in celo z ustvarjalnostjo. Skupine s pestro paleto perspektiv navadno presegajo skupine podobno mislečih pri reševanju zahtevnih problemov. Na drugi strani pa lahko iste oblike raznolikosti, ki večajo odpornost, ustvarjalnost in sposobnost reševanja težav, privedejo tudi do pomembnih družbenih izzivov ter konfliktov. Tu pa se skriva še en paradoks raznolikosti. Če je bil v uvodu nakazan z osveščevalno kampanjo in marketinškim prijemom, ga je potrebno na tem mestu prikazati še v zgodovinskem kontekstu. Raznolikost je skozi zgodovino zagotavljala tako orodje za evolucijo jezika, filozofije kot tudi za družbene in druge inovacije. Hkrati pa so (in tudi danes ni prav veliko drugače) ljudje pogosto uporabljali razlike (npr. barvo kože, religiozna prepričanja, spol, politično pripadnost, spolno usmerjenost, telesno sposobnost ter mnoge druge) kot osnovo zatiranja in nasilja. Tako zgodovina kot sedanjost ponujata nešteto primerov zatiranja na podlagi razlik. Kakorkoli že je paradoksalna, je raznolikost dejstvo. Razlike obstajajo v vseh (eko)sistemih, ti pa imajo tudi zaradi nje same sposobnost za prilagajanje, ustvarjalnost in večjo odpornost.

Raznolikost še zdaleč niso samo čebelice, metuljčki in rožice na cvetočem spomladanskem travniku. Pa tudi ne samo smeh, spoznavanje nam nepoznanih kultur in brezmejno sprejemanje. Raznolikost pomeni prilagajanje. Odpovedovanje lastnim zakoreninjenim prepričanjem, nekaterim samoumevnim privilegijem. Trud in željo po razumevanju nečesa ter nekoga, ki je drugačen in ga mnogokrat preprosto ne razumemo. Je neukročena, nepredvidljiva. Bolj jo želimo strpati v analitične okvirje, bolj se nam izmika.

Morda je na mestu, če jo povežemo z že večkrat omenjeno naravo. Želja nekaterih po njenem obvladovanju in nadvladi se v Zahodnem svetu sploh danes zdi neomajna. Vendar bolj kot si jo nekateri želijo podrediti, močneje in jasneje nam sporoča, da enostavno ne bo šlo. Tako narava kot raznolikost sta bili, sta in bosta. Predvsem močnejši od nas. Morda sta obe pri

ložnost, da skupaj z njima – hkrati pa v svoji ranljivosti in minljivosti, na katero nas opominjata – uzremo priložnost za nekaj svetlejšega. Kot posamezniki in hkrati tudi kot skupnosti.

(Zapis je nastal kot odziv na Svetovni dan spodbujanja kulturne raznolikosti za dialog in razvoj, ki smo ga obeleževali 21. 5. 2020.)

Pripravila: Viktorija Kos, Društvo Humanitas

Razmišljanje je nastalo v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve.
Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorice in ne odraža stališč platforme SLOGA, drugih projektnih partnerjev, Ministrstva RS za zunanje zadeve ali Vlade RS.

The post Razmišljanje: O pticah in ljudeh first appeared on Globalno učenje.

Stezosledci na Oživela ulica 2018

Platforma SLOGA — Fri, 07 Sep 2018 07:46:36 +0000

Društvo stezosledcev je v sklopu aktivnosti, ki jih izvajajo v projektu Stezosledci proti neenakostim, pripravilo ozaveščevalno aktivnost na dogodku Oživela ulica 2018, ki je potekal 29. 8. 2018 v Kopru. Predstavljali so svojo kampanjo proti neenakosti. Med številne obiskovalce, ki so se ustavili ob stojnicah, so razdelili trajnostne vrečke za sadje in zelenjavo, ki so izdelane iz recikliranih odpadnih zaves in jih spodbujali k aktiviranju za zmanjšanje neenakosti po svetu.

Obiskovalce so pozvali v boju za odpravo neenakosti in uporabi trajnostnih vrečk za sadje ter zelenjavo, ki so jih izdelali v Centru ponovne uporabe iz recikliranih zaves. Zakaj? Pridelava plastičnih vrečk namreč eksponentno raste. Letošnjo proizvodnjo plastičnih vrečk ocenjujejo kar na 5 bilijonov oziroma 160 000 plastičnih vrečk vsako sekundo! Podatki za Slovenijo kažejo, da Slovenci letno uporabimo med 300 in 600 milijoni vrečk in samo približno 1 odstotek teh vrečk recikliramo.

V naravi se plastika ne razgradi, temveč potrebuje na stotine let, da razpade na mikrodelce, ki zastrupljajo živali in lahko končajo v naši vodi ali (v primeru mesojedcev) na našem krožniku. Preden plastične vrečke razpadejo, so odgovorne za smrt in trpljenje številnih živali, ki jih zamenjajo za hrano ali se vanje ujamejo.

Stezosledci želijo prebivalce Slovenije s trajno vrečko za zelenjavo in sadje spodbuditi k trajnejšemu načinu življenja. Prav tako jih želijo aktivirati za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, ki predstavljajo zgodovinski dogovor mednarodne skupnosti za odpravo revščine, zmanjševanje neenakosti, zagotovitev napredka ter zaščite okolja za sedanje in bodoče generacije.

Oglejte si celotno fotogalerijo.

Stezosledci proti neenakostim, projekt Društva stezosledcev, je del projekta Trajnostna Evopa za vse, ki ga finančno podpira Evropska unija. Izražena stališča ne odražajo stališča EU.

The post Stezosledci na Oživela ulica 2018 first appeared on Globalno učenje.

Spremenjeni pogoji razpisa DEAR

Platforma SLOGA — Thu, 12 May 2016 08:48:38 +0000

Zagovorniška prizadevanja organizirane civilne družbe in lobiranje držav članic je porodilo naslednji učinek glede DEAR razpisa: Evropska komisija je na spletni strani EUROPAID objavila popravek/corrigendum razpisa DEAR. Rok za prijave je podaljšan do 21. 6. 2016. Povečano je število možnih prijav na tri v treh različnih lotih.

Popravek navodil za prijavitelje glede števila prijav v oddelku “2.1.5 Eligible Actions: Actions for which an application may be made”: “A legal entity may apply maximum three times but in three different lots and only once as a lead applicant under this call for proposals. All applications that do not respect the above condition will be rejected.”
Podaljšanje roka v oddelku “2.2.3 Deadline for submission of concept notes”: “The deadline for the submission of concept notes is 21/06/2016 at 16:00 (Brussels date and time).”

SLOGA je zadovoljna z ugodnim rezultatom zagovorniških aktivnosti, še posebej pa pozdravljamo podporo Ministrstva za zunanje zadeve, ki se je tudi uradno pri Evropski komisiji zavzelo za spremembo razpisa.

The post Spremenjeni pogoji razpisa DEAR first appeared on Globalno učenje.