ANKETNI VPRAŠALNIK

S preslikavo THE CIVICS identificira deležnike državljanske vzgoje, tako v neformalni kot priložnostni državljanski vzgoji; opiše, na katere teme in skupine družbe se osredotočajo; raziskuje, ali in kako sodelujejo; in končno poskuša analizirati, kaj potrebujejo, da bi ustvarili inovativne in močne odgovore na izzive, s katerimi se soočajo državljani Evrope.

Kartiranje bo pokazalo, kdo so akterji državljanske vzgoje; opisalo, na katere teme in skupine družbe seti osredotočajo; preučilo, ali in kako akterji sodelujejo; in končno, kartiranje želi analizirati, kaj akterji potrebujejo, da bi ustvarili inovativne in močne odgovore na izzive, s katerimi se soočajo državljani Evrope.

Rezultati iz vprašalnika bodo pokazali odnose med akterji državljanske vzgoje v civilni družbi, tako da bodo hkrati dali vidnost vam in drugim na tem področju. Kartiranje bo pomagalo obveščati ne le o dejavnostih CIVICS, temveč tudi o delu velikih mednarodnih in nacionalnih organizacij civilne družbe, programih za dodeljevanje donacij, mrež, raziskovalcev in akademskega sveta. Zagotovila bo koristne informacije za mednarodne in nacionalne organizacije civilne družbe, programe za dodeljevanje donacij, mreže, raziskovalce in akademske kroge.

Podatki bodo objavljeni v spletnem interaktivnem zemljevidu skupaj s projektnim poročilom.

Pripravila: PV
Foto: Canva

The post Kartiranje državljanske vzgoje v Evropi – poziv k sodelovanju first appeared on Globalno učenje.

Poročilo ponuja priporočila, ki izhajajo iz primerjalne analize poročil iz osmih držav (Avstrija, Hrvaška, Danska,  Italija, Nemčija, Srbija, Španija in Velika Britanija). Osredoča se na tri tematska področja Pariškega sporazuma iz leta 2015:

1) Zagotavljanje, da ljudje pridobijo državljanske in medkulturne kompetence,

2) Izboljšanje kritičnega razmišljanja in medijske pismenosti, še posebej na internetu in družbenih omrežjih,

3) Spodbujanje medkulturnega dialoga.

Poročilo ugotavlja, na kakšen način državni organi in civilna družba podpirajo oziroma izvajajo državljansko vzgojo. Ugotavlja, da skoraj polovica državljanov v državah Evropske unije nima osnovnih digitalnih znanj. Učiteljem pa primanjkuje podpore pri vključevanju informacijske in komunikacijske tehnologije v učilnice, in posledično formalno učenje podpirata neformalno in priložnostno učenje v organizaciji civilne družbe. Vendar pa civilnodružbene organizacije delujejo okrnjeno, saj ne morejo sodelovati z državnimi organi pri obklikovanju agende digitalizacije ali učnih načrtov. Posledično je državljanska vzgoja zastarela in ni vključena v nacionalne učne načrte, kar dodatno bremeni že tako preobremenjene učitelje, ki morajo področje vključevati v učni načrt.

Poročilo je na voljo v naši spletni knjižnici.

The post Izšlo poročilo »The Citizenship and Lifelong Learning Monitor 2019« first appeared on Globalno učenje.