Z metodologijo vživljanja v kožo drugega s pomočjo spodbujanja empatije marsikdaj uspemo razbiti tudi še tako negativen predsodek, v nadaljevanju delavnice pa s predstavitvijo resničnih številk in trendov migracij ter srečanjem z gostom v živo razblinimo tudi napačne stereotipe, ki – če jih v družbi vsi skupaj ne naslavljamo dovolj pogumno – postanejo »edina resnica«. Delavnice izvajamo s pristopom globalnega učenja, ki pelje udeležence postopoma od védenja k skrbi, od skrbi k občutenju in od občutenja k delovanju.

Nekaj utrinkov z delavnic – mnenja udeležencev/nk in učiteljev/ic o Humanitasoocih delavnicah:

»Delavnice so bile zelo uporabne, ker smo se pogovarjali, kako so begunci prišli k nam in v kakšni stiski se nahajajo, in čisto mogoče bomo lahko tudi mi kdaj v takšni hudi stiski.« Učenec/ka, OŠ Črenšovci

»Nove podatke smo spoznali na drugačen način kot v šoli in smo si tako stvari lažje zapomnili.« Učenec/ka, OŠ Bičevje

»Delavnice so zelo uporabne, ker so teme dejansko del vsakdana. Vsak dan nas mediji bombardirajo z veliko neresničnimi oz. nelogičnimi dejstvi o tej temi in so nam delavnice pomagale, da tudi sami malo odpremo oči.« Učenec/ka, Srednja šola za oblikovanje Maribor

»Menim, da bi morale biti tovrstne teme vključene v učni načrt, ker se dotikajo življenjskih problematik ter spodbujajo kritično mišljenje, česar danes v šoli manjka. Učiteljica, OŠ Bičevje.

»To, da dijaki spoznajo begunce v živo in da slišijo njihove življenjske zgodbe, najbolj učinkovito razbije predsodke in stereotipe do teh ljudi.« Učitelj, srednja šola za oblikovanje Maribor.

Gledališka igra »Skozi oči begunca«

V jeseni pa bodo začeli z izvajanjem gledališke igre »Skozi oči begunca«. V potujoči izkustveni gledališki igri bodo udeleženci prevzeli identiteto beguncev in migrantov in se s pomočjo voditeljev / igralcev podali na nepredvidljivo pot skozi neštete ovire in nevarnosti do izbranega cilja. Vendar se za nekatere pot tam ne bo končala …

Po gledališki igri sledi voden pogovor, s pomočjo katerega bodo ozavestili doživete občutke in spoznanja ter naredili korak naprej. Pri izvedbi gledališke igre sodelujejo tudi z osebami z migrantskim in begunskim ozadjem.

The post Skozi oči begunca first appeared on Globalno učenje.

Sklad je usmerjen v zagotavljanje kakovostnega izobraževanja 1) za več kot 13,6 milijonov otrok in mladih, ki živijo v kriznih razmerah kot so vojni konflikti, naravne nesreče in zdravstvene katastrofe, v naslednjih petih letih, in 2) za 75 milijonov otrok in mladih, ki nujno potrebujejo izobraževanje, do leta 2030.

Izobraževalne sisteme po vsem svetu rušijo nasilni vojaški konflikti, naravne nesreče in zdravstvene katastrofe, ki otroke oropajo spretnosti za grajenje varnih in močnih skupnosti in gospodarstev v odrasli dobi. Eden od štirih šoloobveznih otrok po svetu – skoraj pol milijarde otrok – živi v državah, ki so jih prizadele krize. Od tega jih okoli 75 milijonov bodisi zamuja dragocena leta izobraževanja, bodisi so deležni storitev izobraževanja slabe kakovosti, ali pa obstaja verjetnost, da bodo morali izobraževanje opustiti.

V povprečju sta le 2 odstotka humanitarne pomoči namenjena za podporo izobraževanju. Poleg tega izobraževalni sistemi, ki naj bi uspevali na kriznih območjih, ne morejo temeljiti na kratkoročnih in težko predvidljivih pozivih. Sklad Izobraževanje ne more čakati si v petih letih prizadeva zbrati 3,85 milijarde dolarjev in premostiti vrzel, ki obstaja med humanitarno pomočjo med krizo in dolgoročnim razvojem po krizi, prek načrtovanega financiranja.

Doslej so v sklad finančno prispevale humanitarna organizacija Dubai Cares, Evropska Unija, Nizozemska, Norveška, Služba za mednarodni razvoj Velike Britanije in vlada ZDA.

The post Na vrhu v Istanbulu ustanovili sklad za izobraževanje v kriznih žariščih first appeared on Globalno učenje.

Zanje je določeno dveletno prehodno obdobje z individualnim učnim načrtom in dodatno strokovno pomočjo za učenje slovenskega jezika. Vključevanje priseljencev v šole ni nič novega, mnoge šole so našle ustrezne in uspešne modele za čim lažje vključevanje otrok priseljencev v svoje okolje. Kljub temu je izzivov, ker so se v zadnjem letu zaradi begunskega toka okoliščine nekoliko spremenile, še kar nekaj.

Otroci begunci prihajajo z območij, ki so jih prizadele vojne, spopadi in pomanjkanje, kjer govorijo in pišejo drugače, kjer mogoče sploh niso hodili v šolo, prihajajo brez dokumentov in mnogi brez staršev.

Ker imajo pri vključevanju v novo okolje in nov učni sistem pomembno vlogo učitelji, morajo biti ti odprti in sproščeni, ne pa paternalistični.

Podrobneje v članku Multimedijskega centra RTV.
Foto: Barbara Renčof, TV Slovenija

The post Uspešni modeli slovenskih šol za vključevanje otrok priseljencev v svoje okolje first appeared on Globalno učenje.

Z opremljeno stojnico so privabljali mimoidoče in skupaj reševali kviz o migracijah. Pri razbijanju mitov in predsodkov o migracijah  jim je pomagal Faysal H. Warsame. Mladi so tako odkrili vir novih informacij o migracijah in kritično ovrednotili svoje dosedanje znanje, ki prihaja večinoma iz medijev. Med drugim soo ugotovili:  Večina beguncev ne gre v Nemčijo, ampak izven Evrope … Migrantov na svetu je kar 3 % svetovnega prebivalstva … Tudi Novak v resnici ni slovenski priimek … Dopoldan je tako minil v sproščenem druženju, reševanju kviza, pogovoru z mimoidočimi učenci in dijaki, ki so spoznavali, kako so migracije pravzaprav že od nekdaj del našega vsakdana in nikakršen bavbav.

The post Humanitas z delavnicami na UNESCO teku mladih first appeared on Globalno učenje.