Na posvetu smo predstavili poročilo “Analiza področja globalnega učenja v Sloveniji s priporočili za nadaljnjo krepitev področja“, ki ga je v okviru projekta Bridge 47 pripravila raziskovalka Jana Arbeiter s Centra za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede. Predstavitvi je sledila moderirana razprava, ki je udeležencem omogočila predstavitev pogledov na podana priporočila in možen nadaljnji razvoj globalnega učenja in VITR.

Svoje poglede so podali predstavniki javnega in nevladnega sektorja, Aleš Ojsteršek (vodja sektorja za razvoj izobraževanja na MIZŠ), Uroš Vajgl (vodja sektorja za MRS in MHP na MZZ), Tina Trdin (društvo Humanitas) in Max Zimani (zavod Global). Sledila je izjemno plodna razprava, z dobrimi prispevki, v okviru katere so udeleženci izkazali podporo poudarkom in priporočilom raziskovalke ter jih nekoliko nadgradili. Povzamemo jih lahko v sledečih točkah:

1. potrebna je posodobitev in (re)konceptualizacija globalnega učenja in VITR;

2. zagotoviti je potrebno politično voljo in;

3. ustanoviti medresorsko/koordinacijsko skupino, ki bi v svoje vrste vključila vse ključne akterje. Vsi vključeni morajo biti konsistenti in vztrajni, povečati morajo tudi vedenje o ljudeh in okolju;

4. skupina mora razviti akcijski načrt oziroma strategijo, ki bo služila kot orodje za poenoteno in jasno določeno delovanje na področju globalnega učenja;

5. nujna je vključitev področji globalnega učenja v prihajajočo belo knjigo. Vsi prisotni so se zavezali, da bodo sledili nastajanju bele knjige in informirali skupino, odgovorno za njeno nastajanje;

6. zagotoviti je treba proces rednega izobraževanja pedagoških in strokovnih delavcev, študentov in dijakov. Pri tem je potrebno zagotoviti motiviranje pogosto preobremenjenih pedagogov. Vključeni morajo zato poznati procese v šolstvu in razumeti, kako lahko v sistem izobraževanja z novimi vsebinami posežejo. Odgovor ni arbitrarno nalaganje novih vsebin, temveč vsebinsko povezovanje z obstoječimi vsebinami in njihovim nadgrajevanjem;

7. organiziran bo nacionalni forum, ki ga načrtuje Ministrstvo za zunanje zadeve.

Pred in po posvetu so se udeleženci podružili ob pravični kavi in prigrizkih, ki so jih pripravili v Skuhni.

The post Poročilo s posveta “Predstavitev analize in priporočil na področju globalnega učenja in VITR” first appeared on Globalno učenje.

Podnebne spremembe, revščina, neenakosti, izčrpavanje naravnih virov in kakovost življenja vsak posebej in vsi skupaj kot celota pred nas postavljajo jasno zahtevo po okrepljenem izobraževanju angažiranih in aktivnih državljanov. Spreminjanje pogojev skupnega življenja pred nas postavlja nujnost vključujočega in transparentnega upravljanja, kar pa je lahko uspešno le, če smo kot prebivalci s pomočjo vseživljenjskega, globalnega učenja in izkustveno transformativnega izobraževanja za trajnostni razvoj usposobljeni za prepoznavanje vzrokov in posledic dogajanja okoli nas. Globalne izzive moramo znati povezati z lokalnimi razmerami. Globalno učenje ter vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj (VITR) sta medsebojno prepletajoča se in dopolnjujoča se procesa v okviru vseživljenskega izobraževanja, ki pomembno prispevata k zasledovanju ciljev Agende 2030, še posebej cilja trajnostnega razvoja 4.7.

Na začetku posveta bo raziskovalka Jana Arbeiter iz Centra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani predstavila »Analizo področja globalnega učenja v Sloveniji s priporočili za nadaljnjo krepitev področja«. Po predstavitvi bo sledila moderirana razprava, ki bo udeležencem omogočila predstavitev pogledov na podana priporočila in možen nadaljnji razvoj področja globalnega učenja in VITR, še posebej glede možnosti za vzpostavitev medresorskega delovnega telesa in (po)vezanosti konceptov.

Na posvetu pričakujemo predstavnice in predstavnike MIZŠ, MZZ, različnih javnih in zasebnih vzgojno izobraževalnih in raziskovalnih inštitucij, nevladnih organizacij ter druge zainteresirane deležnike.

Prosimo, da svojo udeležbo na posvetu potrdite najkasneje do ponedeljka, 3. februarja 2020, na:  info@sloga-platform.org .

Vabilo

Predvideni časovni potek posveta:

The post Posvet: Predstavitev analize in priporočil na področju globalnega učenja in VITR first appeared on Globalno učenje.

Po uvodnih razmišljanjih strokovnjakov in deležnikov iz različnih področij o stanju GU v Sloveniji je sledila razprava o zaznanih potrebah na tem področju in priložnostih za nadaljnjo krepitev GU v Sloveniji. Z umeščanjem GU bomo začeli izpolnjevati številna priporočila na mednarodni in nacionalni ravni, kot tudi zagotovili vključujoče in trajnostno izobraževanje za vse.

Posvet je potekal v sklopu Tedna vseživljenjskega učenja (TVU) 2019 in je del Skupne akcije TVU Mi vsi smo en svet​.

Uvodne prispevke so pripravile_i prof. dr. Maja Bučar, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani (FDV), Zvonka Pangerc Pahernik, Andragoški center Slovenije (ACS), Tina Trdin, Društvo Humanitas, mag. Barbara Urbanija, Urad za UNESCO, Uroš Vajgl, vodja Sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, Ministrstvo za zunanje zadeve in Patricija Virtič, platforma SLOGA.

Prof. dr. Maja Bučar je poudarila, da je na področju GU zaznati pozitivne premike, GU se umešča v programe in različne forume, vendar še vedno ne v zadostnem obsegu. Predstavila je sodelovanje FDV in platforme SLOGA, ki sta izvajali dva projekta GU, v okviru katerih sta interdisciplinarni skupini študentov pripravili orodja za vključevanje tem ciljev trajnostnega razvoja in migracij v šolske ure; medtem ko se je poznavanje učencev o ciljih trajnostnega razvoja občutno okrepilo, se je kot izziv izkazala obsežnost šolskih vsebin in umeščanje novih aktivnosti v šolski urnik, pa tudi problematičnost posameznih tem.

Zvonka Pangerc Pahernik je predstavila delovanje Andragoškega centra Slovenije, ki institucija izobraževanja odraslih v Sloveniji že od leta 1996 organizira Festival učenja s ciljem spodbujanja vseživljenjskega učenja. V letošnjem letu je v akciji sodelovalo kar 1.800 prirediteljev, ki je organiziralo 7.000 prireditev. Od teh je bilo 500 dogodkov organiziranih v okviru skupne akcije Mi vsi smo en svet. Pri svojem delu spodbujajo načelo, da nas učenje spremlja skozi vse življenje. Izpostavila je, da je Evropska komisija razvila evropski indeks vseživljenjskega učenja, ki spremlja, kako uspešne so države pri doseganju vseh štirih stebrov učenja. Medtem ko se Slovenija dobro uvršča pri prvih treh stebrih učenja, se je najslabše odrezala pri skupnostnem učenju.

Tina Trdin je predstavila delo Društva Humanitas, ki je utemeljeno na premisi, da GU odpira oči in um. Svoj prispevek je oblikovala skozi temeljna in pereča vprašanja današnje družbe, ki se jih moramo lotiti, čeprav so neprijetna za veliko ljudi. Eno izmed sporočil njenega prispevka je bila tudi misel Joanne Macy: “Najpomembnejša značilnost tega zgodovinskega trenutka ni, da smo na poti k uničenju našega sveta – dejansko smo že dolgo na tej poti. Ampak, da se začenjamo prebujati, kot iz tisočletnega spanja, k povsem novemu odnosu do našega sveta, do sebe in drug do drugega.”

Mag. Barbara Urbanija predstavila, kako UNESCO spodbuja izobraževanje za trajnostni razvoj in izobraževanje za globalno državljanstvo, pri čemer je poudarila celostni pristop. UNESCO je zadolžen za koordinacijo 4. cilja trajnostnega razvoja (kakovostno izobraževanje). Med letoma 2005 in 2014 je potekalo Desetletje izobraževanja za trajnostni razvoj, v okviru katerega so spodbujali vključevanje vsebin trajnostnega razvoja v nacionalne strategije. Na generalni konferenci UNESCO bo letos sprejet nov krovni dokument na področju izobraževanja za trajnostni razvoj za obdobje med letoma 2020 in 2030, ki med ključnimi vsebinami poudarja transformativne dejavnosti, strukturne spremembe in tehnološko prihodnost. UNESCO spodbuja mobilno učenje kot orodje za krepitev izobraževalnih priložnosti, tudi v partnerskih državah. Projekte, ki se jih izvaja v Sloveniji, je predstavil tudi Anže Nunar.

Uroš Vajgl je svoj prispevek začel z razmislekom o podatkih Eurobarometra, ki pravijo, da v Sloveniji nadpovprečno poznamo cilje trajnostnega razvoja in menimo, da je pomembno pomagati ljudem v partnerskih državah, ter da bi se EU morala s tem ukvarjati. Predstavil je tudi nekaj ključnih akcij za krepitev področja GU: pomembna je opredelitev GU – tudi v odnosu do sorodnih konceptov – in priprava pregled aktivnosti na tem področju, priložnost je zagotovo tudi ustrezna umestitev v novo belo knjigo na področju izobraževanja.

Patricija Virtič je predstavila prizadevanja NVO na področju GU, poudarila uspešnost in vidnost, nagrade ter uspešno sodelovanje na razpisih za financiranje ter izpostavila, da je na evropski ravni v pripravi evropsko soglasje o GU.

V razpravi se je ponovno odprla tema sorodnih konceptov v slovenskem kontekstu, GU in vzgoje ter izobraževanja za trajnostni razvoj, čeprav se slednji pogosto še vedno razume v okviru okoljske domene. Poleg priprave nove bele knjige na področju izobraževanja je v pripravi tudi nacionalni program za izobraževanje odraslih.

Podrobnejši zapis posveta in ključnih vprašanj ter razprave najdete tukaj.

Sodelovanje v Tednu vseživljenjskega učenja je potekalo v sklopu projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve in projekta Bridge 47, ki ga finančno podpira EU. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve ali Evropske unije.

The post Posvet “Vloga globalnega učenja v današnji družbi” first appeared on Globalno učenje.

Namen strokovnega posveta “Vloga globalnega učenja v današnji družbi” je spodbuditi razpravo o priložnostih za krepitev globalnega učenja v Sloveniji, vključno s priložnostmi za umestitev globalnega učenja v postopku oblikovanja nove Bele knjige. Po uvodnih razmišljanjih strokovnjakov in deležnikov iz različnih področij o stanju globalnega učenja v Sloveniji bo sledila razprava o zaznanih potrebah na tem področju in priložnostih za nadaljnjo krepitev globalnega učenja v Sloveniji. Z umeščanjem globalnega učenja bomo začeli izpolnjevati številna priporočila na mednarodni in nacionalni ravni, kot tudi zagotovili vključujoče in trajnostno izobraževanje za vse.

V sodobnem svetu smo ljudje kljub geografski oddaljenosti med seboj povezani in medsebojno soodvisni. Zato je ključno, da se kot posamezniki zavedamo svoje vloge v svetu in prevzemamo odgovornost za svoja dejanja. Pomembno vlogo pri tem ima globalno učenje, ki je vseživljenjski proces življenja in delovanja, ki nam omogoča razumevanje različnosti in nas opremlja z znanjem, veščinami ter vrednotami, ki jih kot državljani sveta potrebujemo za soočanje z globalnimi izzivi.

Svojo udeležbo potrdite na info@sloga-platform.org do 7. junija 2019.

9.30 – 10.00: prihod, kava in čaj

10.00 – 11.30:

Uvodni prispevki:

• prof. dr. Maja Bučar (Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani)
• Zvonka Pangerc Pahernik (Andragoški center Slovenije)
• Tina Trdin (Humanitas)
• mag. Barbara Urbanija (Urad za UNESCO)
• Uroš Vajgl (vodja Sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, Ministrstvo za zunanje zadeve)
• Patricija Virtič (SLOGA)

Razprava, moderira Albin Keuc

Vabilo in program: Vabilo 11. junij Vloga globalnega učenja v današnji družbi

Sodelovanje v Tednu vseživljenjskega učenja poteka v sklopu projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve in projekta Bridge 47, ki ga finančno podpira EU. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve ali Evropske unije.

The post Posvet o vlogi globalnega učenja v današnji družbi first appeared on Globalno učenje.

»Veliko predlogov za prenovo izobraževalnega sistema, ki so bili podani v razpravi, gre zlasti v smeri večjega zaupanja v strokovnost učiteljev, večje avtonomije učiteljev, administrativne razbremenitve, prevetritve učnih načrtov, zagotavljanja sistema kakovosti poučevanja, krepitve vzgojne vloge šole, zagotavljanja pravočasne obravnave in enotnih kriterijev za otroke s posebnimi potrebami, dviga motivacije otrok za šolo ipd.«

S strani nevladnih organizacij (NVO) je veliko predlogov poudarilo potencial, ki ga imajo NVO za šolstvo, posebej z izkušnjami s terena in strokovnostjo na svojih področjih, za kar si želijo, da bi ministrstvo bolj prepoznalo. Predvsem NVO, ki prinašajo vsebine, kot je aktivno državljanstvo, naslavljanje družbenih neenakosti in podobno, vidijo potencial v večjem vključevanju denimo pri predmetih državljanske kulture. S strani NVO in predvsem mladinskega sektorja je bilo tudi veliko pobud za večje prepoznavanje pomena neformalnega učenja in pomembnost povezovanja formalnega in neformalnega izobraževanja.

Več in povezavi do posnetkov posveta na spletni strani MIZŠ.

The post Posvet o prihodnosti področja vzgoje in izobraževanja first appeared on Globalno učenje.